V prekmurski vasi Kupšinci se ne bojijo za prihodnost kraja, saj imajo veliko otrok

Miklavž v KupšincihKupšinci so gotovo ena lepših in naprednejših vasi v murskosoboški mestni občini, kjer skoraj štiristo krajanov živi v sožitju in brez kakršnihkoli zapletov. Skupaj z društvi, kot so gasilsko in športno, Krajevna skupnost Kupšinci skrbi za družabno in društveno življenje v vasi, vzporedno z regionalno cesto Murska Sobota – Gederovci. V ospredju dogajanja v kraju, kjer se običajno zberejo vsi krajani ne gleda na njihovo starost, je med drugim obisk sv. Miklavža, ki še posebej razveseli otroke. Teh je, v primerjavi z nekaterimi demografsko ogroženimi prekmurskimi kraji, v Kupšincih kar veliko, kar je potrdil tudi tokratni obisk dobrotnika sv. Miklavža in hudobneža parklja. V domačem vaško-gasilskem domu se je v spremstvu staršev, dedkov, babic ali koga drugega, zbralo 44 pridnih malčkov, ki jih je sv. Miklavž obdaril. In ker so mu obljubili, da bodo še naprej pridni, jim je bradati možakar obljubil, da se srečajo spet čez leto dni. Zanimivo, tokrat starši za lepa darila svojim malčkom niso morali posegati v lastni žep, saj je za darila in pogostitev poskrbela KS Kupšinci.

Pridni otroci so z veseljem počakali sv. Miklavža

Na 23. martinovanju v Gornji Radgoni veliko navdušenih vinoljubov, veseljakov in drugih gostov

Martinovanje 2017Ne glede na to, da v vinskih kleteh oz. v sodnih že nekaj časa vre, ko se sladki mošt nekoliko hitreje kot običajno spreminja, ali se je spremenil v vino, se to »uradno« dogaja šele v »Martinovem tednu«, ko po številnih, zlasti vinorodnih mestih in krajih pripravljajo tradicionalne »Martinove prireditve«. In ena takšnih, pravzaprav ena večjih na severovzhodu države, je znova bila v Gornji Radgoni, ki sodi med pomembnejša slovenska vinogradniško - vinarska območja, in kjer so ob Sv. Martinu, dnevu ko se je mošt tudi "uradno" spremenil v vino, ponovno pripravili enkratno (23. po vrsti) martinovanje, ki je v lepem in sončnem vremenu pritegnilo veliko veseljakov, vinoljubov in sploh gostov od blizu in daleč, največ seveda iz Pomurja ter Slovenskih goric in sosednje Avstrije..., kar nekaj pa jih je iz drugih delov države prispelo tudi z avtobusi.

In mošt se je (uradno) spremenil v vino

Pred soboško Diano se vedno nekaj dogaja, saj so po bogračiadi sedaj pripravili 8. festival bujte repe - tokrat je nastopilo 15 ekip, zmagala pa je ekipa Mestnih četrti Murska Sobota

Bujta repaNa Slovenski ulici, pred hotelom Diana v Murski Soboti je konec tedna potekal 8. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju je tokrat sodelovalo nekoliko manj (15) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank in posameznikov, saj bodo kmalu predsedniške volitve. Festival bujte repe je ena večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju. Strokovna komisija, katere predsednica je bila Zdenka Tompa, člana pa še dva vrhunska kuharska strokovnjaka, Janez Gjergjek in Branko Časar, je budno spremljala ves potek kuhanja, na koncu je ocenila tudi okus in vonj jedi.

Dišalo je po Prekmurski dobroti - bujti repi

Malčki med starostniki

DSO medgeneracijsko sodelovanjeDnevi ob izteku letošnjega poletja in pričetku jeseni so v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona minili v prijetnem vzdušju medgeneracijskega sodelovanja. Tako so se stanovalci DSO Gornja Radgona, z veseljem odzvali povabilu bližnjega Vrtca Manka Golarja, in se tako tudi letos udeležili njihove tradicionalne trgatve. Skupaj z otroci so polnili vedra in püte, iz preše pa je tekel sladki sok, s katerim so si ob druženju postregli. Ob zaključku so jih zaposleni in otroci vrtca pogostili še z domačim pecivom in namazanimi kruhki. Lepo je bilo in starostniki za drugo leto držijo ponovno pesti za dobro letino in čim manj toče.

Prijetno in poučno medgeneracijsko sodelovanje

Poleg koncerta tamburašev, še odprtje likovne razstave

DSO tamburašiV Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, pogosto, zlasti ob raznih priložnostih organizirajo pestre kulturne in družabne prireditve, ki so namenjene tako stanovalcem doma kakor tudi zunanjim obiskovalcem. Tako je, med drugim, številna publika, v polni dvorani DSO prisluhnila skladbam Tamburaške skupine KD Peter Dajnko iz Črešnjevcev. Poseben aplavz so si prislužili tudi zato, ker so bili pripravljeni nastopiti namesto skupine, ki je bila prvotno planirana, a je žal svoj nastop v zadnjem trenutku odpovedala.

Tamburice, slike, harmonika...v domu starejših

Nekateri se niso videli že desetletja!

Obletnica OŠ StogovciV tem jesenskem času, ko predvsem kmetovalci in ljubiteljski pridelovalci, s polj in vrtov, iz sadovnjakov in vinogradov, pospravljajo darove narave, se vrstijo tudi takšna in drugačna srečanja nekdanjih sošolcev. In tako se spet posebej potrjuje, da se šele ko se nam življenje prevesi v drugo polovico stoletja, torej ko smo že v »objemu« Abrahama, še posebej zavemo, kako pomembno je ohranjanje in poglabljanje prijateljstva iz mladosti. In to so potrdili tudi večinoma že babice in dedki iz Apaške doline, ki so natanko pred pol stoletja skupaj zapustili šolske klopi osemletke v Stogovcih. Obžalovali so sicer, da v omenjenem šolskem okolišu na zahodni strani Apaške doline ni več veliko otrok in je njihova nekdanja šola, sedaj podružnična šola v okviru OŠ Apače.

Po pol stoletja so se srečali šolarji, ki so osemletko končali na OŠ Stogovci

Tudi druženje je terapija za invalide

Invalidi GRPo podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu dobrih 600 milijonov invalidov, v EU jih je 65 milijonov, v Sloveniji pa približno devet odstotkov populacije predstavljajo invalidi, saj je v naši državi registriranih skoraj 170 tisoč invalidov. In slednjim je poleg ustrezne zaposlitve ter rehabilitacije, potrebno priskrbeti tudi mnoge druge aktivnosti. Zato sta med najpomembnejšimi aktivnostmi, ki jih izvajajo invalidska društva, med katera sodi tudi Medobčinsko društvo invalidov (MDI) Gornja Radgona (predsednica: Alenka Husar), kjer je v treh aktivih: Gornja Radgona (Hedvika Weingerl), Kapela (Štefka Pučko) in Apače (Irena Primožič), včlanjenih 550 zlasti delovnih invalidov z območja občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, ekskurzije, druženja in družabna srečanja ob različnih priložnosti.

Radgonski invalidi so se srečali na Turistični kmetiji Benko

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Čeprav so vedeli, da psička ne bo preživela...

 

Mineva 55 let, odkar so Sovjeti poslali v vesolje psičko Lajko 

LajkaMedtem, ko v teh dnevih skoraj po vsej zemeljski obli razglabljajo o dosežku neustrašnega soseda iz Avstrije, Felixa Baumgartnerja, ki je po uspešnem »skoku z roba vesolja«, prebil zvočni zid, nikakor ne smemo prezreti, da te dni mineva 55 let od še enega „vesoljskega“ podviga. V soboto, 3.11., prvo v letošnjem novembru, bo namreč minilo natanko petinpetdeset let, odkar je 3. novembra 1957, v sovjetski vesoljski kapsuli Sputnik, v orbito odpotovala prva »Zemljanka«, psička Lajka, ki je simbolično, čeprav za ceno lastnega življenja, odprla človeku pot do zvezd. Enako kot danes, ko mnoge živali poginejo kot „poskusni zajci“ v „znanstvene namene in raziskave“, so odgovorni tudi pred 55 leti vedeli, da se nesrečna psička ne bo vrnila živa.

Toda to takrat nikogar ni motilo, le redki ljudje, ki so vodili projekt, so se pozneje kesali. Lajko so sicer pred poletom oblekli v »astronavtsko« oblačilo s senzorji, ki so beležili njen srčno utrip, krvni pritisk in hitrost dihanja. Morebiti ji je dejansko bilo lepše, kot na mrzlih moskovskih ulicah, kjer je bila ena izmed sto tisočih potepuških kužkov, toda tega nihče nikoli ne bo ugotovil. Ker pa je Lajka, ki je kot potepuška psička veliko lajala, bila prvo živo bitje, ki je odletelo v orbito, je bil svet zgrožen. Mala mešanka med sibirskim haskijem in terierjem je morala prva poginiti zaradi znanstvenih testiranj, pa tudi zaradi tekmovalnosti velikih sil v okviru hladne vojen, kdo bo prvi prispel v orbito.

Potepuška mešanka z lovsko krvjo Kudrjavka, s psevdonimom je postala najbolj slavna žival sploh...

Kakorkoli že, 3. novembra 1957 je takratna Sovjetska zveza z vesoljskega izstrelišča Bajkonur utirila v vesolje umetni Zemljin satelit Sputnik 2, v katerem je bila tudi psička Lajka. Preden so znanstveniki v orbito poslali prvega človeka, so morali raziskati kako bo nanj vplivalo dolgotrajno breztežnostno stanje, sile vzleta, ter mnoge druge stresne situacije in položaji. Zato je v orbito morala Lajka. Psička je v breztežnosti v posebni kabini, ki so jo namestili poleg merilnih naprav, preživela šest dni. Takratna Sovjetska zveza je sicer prvi umetni Zemljin satelit Sputnik 1 izstrelila mesec dni prej, 4. oktobra 1957. Ta 83 kilogramov težki satelit je Zemljo obkrožil s hitrostjo 24.500 kilometrov na uro in je takrat v svetu poskrbel za veliko začudenje, v ZDA pa za pravi šok, po katerem si več let niso opomogle, saj se je s Sputnikom 1 čez noč spremenilo svetovno ravnotežje sil. Večji umetni Zemljin satelit Sputnik 2, ki je tehtal 508 kilogramov, so Sovjeti izstrelili mesec dni za Sputnikom 1, torej 3. novembra 1957 ob 22.28, z njim pa je v vesolje poletela tudi Lajka. Sovjeti so želeli z njim poslati živo bitje in to je bila prav psička, katere ime pomeni tudi ime sibirskih lovskih goničev. Zelo natančni pripomočki so na Zemljo oddajali podatke o Lajkinem dihanju, utripu srca, o krvnem pritisku in o količini zraka, ki ga Lajka sprejema, na krovu pa je bila tudi kamera. Ti podatki so bili za znanstvenike zelo dragoceni, saj so dokazovali, da se živo bitje lahko prilagaja tolikšni hitrosti in breztežnosti. Ker satelit z Lajko ni imel kapsule za vrnitev na Zemljo, je psička po nekaj dneh umrla, Sputnik 2 pa je potem, ko je izpraznil svoje baterije, okoli Zemlje krožil do 14. aprila 1959, ko je ob vstopu v atmosfero eksplodiral.

Lajka je bila edina žival, ki so jo znanstveniki poslali v vesolje in so kot rečeno, pri tem vedeli, da bo poginila. Eden vodilnih znanstvenikov projekta Oleg Gazenko je pri svojih osemdesetih letih priznal: „Več časa ko preteče, bolj mi je žal. Tega ne bi smeli narediti. Nismo se dovolj naučili, da bi s tem upravičili Lajkino smrt“. Psička ima danes kot prva vesoljska potnica na ruskem inštitutu za letalstvo in vesoljsko medicino spominsko ploščo. Že dve leti zatem, 12. aprila 1961 se je kot prvi človek v vesolje podal ruski kozmonavt Jurij Gagarin. Ruski kozmonavt je z vesoljsko ladjo Vzhod 1 obkrožil Zemljo po eliptični poti v oddaljenosti 175 do 327 kilometrov. Polet je trajal uro in 48 minut, Gagarin pa je v breztežnem stanju prebil 70 minut. 

A le to sploh pomembno? Glavno, da je bil cilj Sovjetske zveze, dokazati prevlado sovjetske vesoljske tehnologije nad ameriško ter ugotoviti, ali lahko živo bitje prenese pogoje življenja v vesolju, dosežen. Žal...

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zanimivosti Čeprav so vedeli, da psička ne bo preživela...