Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Vinzenz je umrl star 88, žena Vilma pa 98 let

 

Na negovskem pokopališču je najstarejši Steinbrennerjev grob

Steinbrenner NegovaV teh dneh, ko ob dnevu mrtvih ali vseh svetih, ljudje množično obiskujejo pokopališča, kjer imajo pokopane sorodnike ali znance, se poleg graje za razkošno zapravljanje za cvetje in sveče, pojavi tudi kakšna zanimivost. Prav na pokopališčih se namreč srečujejo ljudje, znanci in prijatelji, ki se zelo redko srečujejo. In tako je bilo tudi, ko smo med obiskom pokopališča v Negovi, izvedeli marsikaj manj znanega ali neznanega iz zgodovine pokopališča v Negovi.

Kot je znano so bila v preteklosti pokopališča običajno v neposredni bližini cerkve. Tako je bilo tudi v Negovi, pozneje pa je Avstro-ogrska cesarica Marija Terezija izdala »povelje«, da se pokopališča urejajo na prostoru, ki je oddaljen od cerkve. Zato so danes redki kraji, ki imajo pokopališča okoli cerkve. Na severovzhodu države je med takšnimi kraji Sv. Jurij v Slovenskih Goricah (Jurovski Dol), kjer je ohranjeno pokopališče ob cerkvi. Ob tem ima kraj tudi novo, ki je oddaljeno od cerkve. V Negovi pa je bilo pokopališče prestavljeno na sedanjo lokacijo, ki je od cerkve oddaljeno kakih 700 metrov, leta 1787. Uredili so ga na vzpetini ob tedaj vozni cesti proti Trotkovi. Zanimivo je tudi, da od tedanjega pokopališča, ki se je nahajalo ob cerkvi, ni ohranjenega niti enega samega nagrobnika ali napisa. Na novem, sedanjem, pokopališču smo našli najstarejši nagrobni spomenik družine Steinbrenner. Kot je razvidno iz zapisov na spomeniku, je grob tudi prva grobnica na tem pokopališču, ob njej je še tudi Bezjakova, v kateri je bil prvi pokop 1904. leta. Iz zapisov, ki so v nemščini, se da razbrati, da je bila to družinska grobnica Steinbrennerjevih, ki so živeli kot skrbniki negovskega gradu. Vinzenz Steinbrenner je bil »Domänendirektor«, kar bi pomenilo nekak direktor negovske graščine ali skrbnik. Rojen je bil 1824. leta, umrl 1912. leta. Njegova žena Vilhelmine, to je razbrati iz spomenika, pa je bila rojena 1826. leta umrla pa je 1924. leta. Če se malo poigramo s številkami, je bil Vinzenz starejši ob smrti star 88, njegova žena pa 98 let. Verjetno sta bila Ana in Vinzenz mlajši, njuna otroka, ki pa sta doživela: Ana 48, Vinzenz mlajši pa 78 let. Zanimivo je tudi, da so trije, razen Ane, za tiste čase doživeli visoko starost. Ob tej priliki bi bilo vredno pohvaliti vse, ki so doslej skrbeli za pokopališče, da so ta znameniti nagrobni spomenik ohranili in je sedaj zgodovinska vrednost negovskega pokopališča.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zanimivosti Vinzenz je umrl star 88, žena Vilma pa 98 let