Snopovci so se srečali s Kristino iz Kanade

SNOP 2018Na Izletniško turistični kmetiji Žökš pri Mlinarjevih, v Zgornjih Žerjavcih pri Lenartu, je konec minulega tedna potekalo srečanje »Nočnih ptičev«, poslušalcev skupnega nočnega radijskega programa imenovanega Snop. Srečanje, ki ga je pripravila Anica Maras – Pika, je bilo pravzaprav srečanje z zvesto poslušalko Snopa Kristino iz Kanade. Kristina, rojena Peserl, se je rodila v Jurovskem Dolu, v Kanadi pa živi že 52 let. Nadvse prijetnega srečanja, ki je bilo v celoti posvečeno Kristini, se je udeležilo 46 udeležencev iz cele Slovenije.

Zanimivo druženje „Nočnih ptičev

Puconci so gostili tradicionalni prireditvi Dödolijada (zmaga v Beltince) in Zlata kijanca (zmaga v Bodonce)

Dödölijada PuconciMinulo nedeljo je Kulturno-turistično društvo (KTD) Puconci, na igriščih ob puconski osnovni šoli pripravilo svoji tradicionalni prireditvi, 15. Dödolijado in 20. Zlata kijanco. Ob zanimivem kulinaričnem tekmovanju v pripravi priljubljene prekmurske jedi – dödolov, je potekala tudi kulinarična razstava domačih jedi, ob vseh teh dobrotah pa so se marsikomu pocedile sline. Pod žgočim soncem in odprtim ognjem, kar za tekmovalke in tekmovalce, ni bilo ravno prijetno, se je zbralo sedemnajst ekip, sestavljenih iz članov iz društev in vasi, ki so na svojevrsten način prikazali tradicionalno jed naših dedkov in babic.

Prijetne dišave po dödolih so pritegnile množice

Mariborske „lisičke" so se, z več kot 170 gobjimi vrstami, predstavile v sosednji Avstriji

Gobe LaafeldČeprav letošnje leto (vsaj doslej) ni posebej bogato z gobami, to ne pomeni, da ljubitelji gob in gobarjenja niso aktivni. Tudi članice in člani Gobarskega društva Lisička iz Maribora so pogosto v naravnem okolju, kajti kljub „gobarski suši", v gozdovih in na travnikih pogosto opazimo čudovite primerke gob, in se sprašujemo ali so morda užitne in tudi okusne? In ker nam strokovnjaki svetujejo, da uživamo samo tiste gobe, ki jih zanesljivo poznamo, potem je dobro, da se čim več naučimo o gobah, še posebej če smo njihov ljubitelj.

Ljubitelji gob v Pavlovi hiši

Najboljšo prleško gibanico je spekla ekipa TD Banovci

Prleška gibanicaLetošnji, 20. praznik občine Križevci je še posebej obogatila tudi tradicionalna prireditev „Prleška gibanica 2018", ki sta jo tudi tokrat pripravili Kulturno in izobraževalno društvo Kelih ter občina Križevci. Poleg ocenjevanja samih gibanic, so tudi letos razglasili vina, ki se priležejo omenjeni domači sladici, in fotografij. Žal je letošnji praznik tradicionalne prleške sladice krojilo vreme. Zaradi izjemno slabe vremenske napovedi je bila prireditev prvo soboto v septembru odpovedana, čeprav so se ljubitelji kulinarike in pohodništva iz cele Slovenije letos veselili predvsem kulinaričnega pohoda po občini Križevci. Zato je takrat potekalo le ocenjevanje prleških gibanic, naslednji dan pa je društvo Kelih, organizator prireditve, pripravilo razstavo ocenjenih prleških gibanic, ki je bila prava paša za oči. Navdušile so tudi fotografije, 15 jih je bilo, ki so prispele na fotonatečaj „Prleška gibanica 2018", jih je pa še vedno možno videti v avli občinske zgradbe v Križevcih.

Na letošnji prireditvi „Praznik gibanice

Brat Jože in sestra Nežka sta se poročila isti dan pred pol stoletja - nosečnost, mladoletnost, nižji stroški...

Zlata poroka RotarZa pokojna zakonca Roka in Gabrijelo Rotar iz Solčave, lepega, razpotegnjenega naselja z gručastim jedrom v ozki in globoki dolini reke Savinje, ki se razteza od soteske pred Logarsko dolino do sotočja Savinje s potokom Klobašo, je maj 1968 bil nekaj posebnega, veselega in čudovitega. Kako tudi ne, ko pa sta jima na isti dan v zakon stopila dva, izmed njunih treh otrok. Bil je najlepši pomladni mesec maj, ko sta se poročila hčerka Nežka in sedem let starejši sin Jože, tako da sta oba s svojima družinama, prav sedaj obeležila lep življenjski jubilej – 50. letnico zakona. Jože si je življenjsko sopotnico Marico našel na Hrvaškem, v Sinju, kjer je kot častnik JLA, po Splitu, imel svojo drugo službo, Nežka pa ni šla tako daleč, da bi si poiskala moža, saj je Silvestra Kogelnika našla v neposredni bližini. In prav njuna ljubezen je povzročila, da je hitro prišlo do dveh porok.

Ko brat in sestra hkrati praznujeta zlato poroko...

Kljub nekoliko slabšemu vremenu Radgonska noč 2018 odlično uspela

Radgonska nočPodobno kot že vrsto let, je tudi letos živahno sejemsko vzdušje ob odprtju Agre in Inpaka dopolnilo še pestro dogajanje v okviru tradicionalne prireditve „Radgonska noč 2018", ki je potekala na Trgu svobode v središču Gornje Radgone. Organizatorji Radgonske noči iz Zavoda Kultprotur in TD Majolka, so prireditev zasnovali kot prijeten dogodek za različne generacije in okuse. Vse skupaj bi se moralo začeti že zgodaj popoldan, z „Majolkino golažijado", ki pa je bila zaradi neugodnih vremenskih razmer žal odpovedana. Dogajanje se je tako pričelo z otroškim programom, ki se je, prav tako zaradi dežja, preselil v bližnje prostore Mladinskega centra.

Novi fosili „zažgali

Štajerci iz Hoč prijetno presenetili v Lendavi - tokrat je naslov šel v roko ekipi Turističnega društva Hoče

Bogračfest Lendava 2018V okviru festivala Vinarium je Lendava minulo soboto gostila tradicionalno največje tekmovanje v kuhanju bograča v državi, tradicionalni Bogračfest 2018. Kljub nekoliko turobnem in deževnem vremenu, ko so nekatere prireditve v Pomurju odpovedali, se je lendavsko dogajanje na etno in kulinaričnem dogodku začelo že zgodaj zjutraj, z budnico domačega pihalnega orkestra. Kmalu zatem so tekmovalci prevzeli potrebne sestavine za znamenito prekmursko jed, in se lotili urejanja tekmovalnih prostorov.

Na bogračfestu je kuhalo 84 ekip, mojstri bograča pa le trije

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Repo je treba obrezati in pospraviti

 

Zanimivo obrezovanje repe na domačem dvorišču pri Čehovih na Grabonoškem Vrhu

Obrezovanje repeTudi v teh dokaj mrzlih in pogosto deževnih jesenskih dneh je na kmetijah še vedno veliko dela. Poleg vsakodnevne skrbi za živino, za topel dom, kuhanje..., pa še vedno poteka tudi pospravljanje različnih pridelkov. In tako smo ob podeželski asfaltni cesti, na Grabonoškem Vrhu, v občini Sv. Jurij ob Ščavnici, opazili družino Čeh, ki je s traktorske prikolice obrezovala krmno repo, katero so potem pospravljali „na toplo“. Takšni prizori so resda dandanes redki, a kot so nam povedali 75-letna gospodinja Alojzija Čeh, njen leto mlajši mož Franc in 44-letni sin Ivan, je takšno delo tudi zanimivo in za živino zelo koristno.

„Dobro se spominjam časov, ko smo repo pulili v blatu, tako, da z vozom nismo mogli na njivo. Repo smo na voz, ki je stal na »vrateh«, nosili v »korbih«, to so pletene košare. Ponavadi, smo jo domov na dvorišče vozili s ščavjem, in jo nato po večerih »obrezovali«, se pravi z nožem odrezali ščavje in rep. Doma smo jo obrezovali, da so lahko ščavje krmili goveji živini. Če je bila blatna smo jo ob obrezovanju z nožem tudi sčistili. Bil je tudi čas, ko smo jo pulili, ko je zapadel manjši sneg. Tedaj smo si na njivi zakurili, da smo si pregreli namrznjene roke. Obrezovanje so na kmetijah opravljali po večerji dninarji, ki so po dnevi pulili in domov odvažali repo, tudi krmno korenje in peso. Ponavadi so pri tem opravilu na pomoč priskočili tudi sosedje. Ker so bili kupi za obrezovanje veliki, smo obrezovali več dni. Ko so končali, rekli so, da imajo »likif«, so ponavadi, ob igranju ljudskega godca, tudi zaplesali. S tem so preganjali utrujenost in se tako veselili in družili“, se je hujših, a prijaznejših časov, spominjala Čehova Alojzija.

Razložila nam je tudi, da so majhni posestniki, saj imajo le nekaj hektarjev zemlje ter redijo pet glav goveje živine, nekaj prašičev in perutnine. „Lahko bi rekla, da kmetujemo po starem. Prav zato še vedno sejemo repo. Krmimo jo prašičem in goveji živini. Repa nima skoraj nobene hranilne vrednosti, je pa dragocena v prehrani živali v zimskem času. Naribano, »začinjeno« s koruznim »šrotom«, zmleto koruzo, jo imajo živali rade. V preteklosti smo repo za prašiče skupaj s krompirjem, kuhali v »svinjskih« kotlih ali alfah. Moram pa reči, da niso repo uživale samo živali, uživali smo jo tudi ljudje. Tedaj so célo repo vlagali v vinske ali jabolčne tropine, da se je skisala. Sedaj jo sproti kisamo v kozarcih za vlaganje. V zimskem času, je ob skisanem, tudi sladkem, presnem, zelju, bila to pomembna hrana. H kuhani repi so vedno najbolj sodili koruzni žganci. To je bila vsakodnevna hrana, predvsem, siromakov. No, mi nismo ravno siromaki, pa še vedno imamo radi kuhano repo in zelje in koruzne žgance na mizi. Naj še povem, da smo »cime« poganke skladiščene pese, v kleti ali »repnici«, zasipnici, v zimskem času uživali tudi kot solato“, dodaja Alojzija od katerem smo lahko izvedeli še veliko zanimivega iz zgodovine ter tudi iz današnjega življenja na podeželju v Slovenskih goricah in Prlekiji.

Zanimivo je tudi omeniti, da je repa druga poljska letina, saj jo sejejo po spravilu žit. Najpozneje jo lahko sejejo na Porcjukolovo, to je 2. avgusta. Obstojata dve sorti, podolgovata in okrogla. Njena debelost pa je bila odvisna, kako kmet s hlevskim gnojem pognoji njivo. In Čehovi so očitno zelo dobro gnojili...

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zanimivosti Repo je treba obrezati in pospraviti