V prekmurski vasi Kupšinci se ne bojijo za prihodnost kraja, saj imajo veliko otrok

Miklavž v KupšincihKupšinci so gotovo ena lepših in naprednejših vasi v murskosoboški mestni občini, kjer skoraj štiristo krajanov živi v sožitju in brez kakršnihkoli zapletov. Skupaj z društvi, kot so gasilsko in športno, Krajevna skupnost Kupšinci skrbi za družabno in društveno življenje v vasi, vzporedno z regionalno cesto Murska Sobota – Gederovci. V ospredju dogajanja v kraju, kjer se običajno zberejo vsi krajani ne gleda na njihovo starost, je med drugim obisk sv. Miklavža, ki še posebej razveseli otroke. Teh je, v primerjavi z nekaterimi demografsko ogroženimi prekmurskimi kraji, v Kupšincih kar veliko, kar je potrdil tudi tokratni obisk dobrotnika sv. Miklavža in hudobneža parklja. V domačem vaško-gasilskem domu se je v spremstvu staršev, dedkov, babic ali koga drugega, zbralo 44 pridnih malčkov, ki jih je sv. Miklavž obdaril. In ker so mu obljubili, da bodo še naprej pridni, jim je bradati možakar obljubil, da se srečajo spet čez leto dni. Zanimivo, tokrat starši za lepa darila svojim malčkom niso morali posegati v lastni žep, saj je za darila in pogostitev poskrbela KS Kupšinci.

Pridni otroci so z veseljem počakali sv. Miklavža

Na 23. martinovanju v Gornji Radgoni veliko navdušenih vinoljubov, veseljakov in drugih gostov

Martinovanje 2017Ne glede na to, da v vinskih kleteh oz. v sodnih že nekaj časa vre, ko se sladki mošt nekoliko hitreje kot običajno spreminja, ali se je spremenil v vino, se to »uradno« dogaja šele v »Martinovem tednu«, ko po številnih, zlasti vinorodnih mestih in krajih pripravljajo tradicionalne »Martinove prireditve«. In ena takšnih, pravzaprav ena večjih na severovzhodu države, je znova bila v Gornji Radgoni, ki sodi med pomembnejša slovenska vinogradniško - vinarska območja, in kjer so ob Sv. Martinu, dnevu ko se je mošt tudi "uradno" spremenil v vino, ponovno pripravili enkratno (23. po vrsti) martinovanje, ki je v lepem in sončnem vremenu pritegnilo veliko veseljakov, vinoljubov in sploh gostov od blizu in daleč, največ seveda iz Pomurja ter Slovenskih goric in sosednje Avstrije..., kar nekaj pa jih je iz drugih delov države prispelo tudi z avtobusi.

In mošt se je (uradno) spremenil v vino

Pred soboško Diano se vedno nekaj dogaja, saj so po bogračiadi sedaj pripravili 8. festival bujte repe - tokrat je nastopilo 15 ekip, zmagala pa je ekipa Mestnih četrti Murska Sobota

Bujta repaNa Slovenski ulici, pred hotelom Diana v Murski Soboti je konec tedna potekal 8. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju je tokrat sodelovalo nekoliko manj (15) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank in posameznikov, saj bodo kmalu predsedniške volitve. Festival bujte repe je ena večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju. Strokovna komisija, katere predsednica je bila Zdenka Tompa, člana pa še dva vrhunska kuharska strokovnjaka, Janez Gjergjek in Branko Časar, je budno spremljala ves potek kuhanja, na koncu je ocenila tudi okus in vonj jedi.

Dišalo je po Prekmurski dobroti - bujti repi

Malčki med starostniki

DSO medgeneracijsko sodelovanjeDnevi ob izteku letošnjega poletja in pričetku jeseni so v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona minili v prijetnem vzdušju medgeneracijskega sodelovanja. Tako so se stanovalci DSO Gornja Radgona, z veseljem odzvali povabilu bližnjega Vrtca Manka Golarja, in se tako tudi letos udeležili njihove tradicionalne trgatve. Skupaj z otroci so polnili vedra in püte, iz preše pa je tekel sladki sok, s katerim so si ob druženju postregli. Ob zaključku so jih zaposleni in otroci vrtca pogostili še z domačim pecivom in namazanimi kruhki. Lepo je bilo in starostniki za drugo leto držijo ponovno pesti za dobro letino in čim manj toče.

Prijetno in poučno medgeneracijsko sodelovanje

Poleg koncerta tamburašev, še odprtje likovne razstave

DSO tamburašiV Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, pogosto, zlasti ob raznih priložnostih organizirajo pestre kulturne in družabne prireditve, ki so namenjene tako stanovalcem doma kakor tudi zunanjim obiskovalcem. Tako je, med drugim, številna publika, v polni dvorani DSO prisluhnila skladbam Tamburaške skupine KD Peter Dajnko iz Črešnjevcev. Poseben aplavz so si prislužili tudi zato, ker so bili pripravljeni nastopiti namesto skupine, ki je bila prvotno planirana, a je žal svoj nastop v zadnjem trenutku odpovedala.

Tamburice, slike, harmonika...v domu starejših

Nekateri se niso videli že desetletja!

Obletnica OŠ StogovciV tem jesenskem času, ko predvsem kmetovalci in ljubiteljski pridelovalci, s polj in vrtov, iz sadovnjakov in vinogradov, pospravljajo darove narave, se vrstijo tudi takšna in drugačna srečanja nekdanjih sošolcev. In tako se spet posebej potrjuje, da se šele ko se nam življenje prevesi v drugo polovico stoletja, torej ko smo že v »objemu« Abrahama, še posebej zavemo, kako pomembno je ohranjanje in poglabljanje prijateljstva iz mladosti. In to so potrdili tudi večinoma že babice in dedki iz Apaške doline, ki so natanko pred pol stoletja skupaj zapustili šolske klopi osemletke v Stogovcih. Obžalovali so sicer, da v omenjenem šolskem okolišu na zahodni strani Apaške doline ni več veliko otrok in je njihova nekdanja šola, sedaj podružnična šola v okviru OŠ Apače.

Po pol stoletja so se srečali šolarji, ki so osemletko končali na OŠ Stogovci

Tudi druženje je terapija za invalide

Invalidi GRPo podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu dobrih 600 milijonov invalidov, v EU jih je 65 milijonov, v Sloveniji pa približno devet odstotkov populacije predstavljajo invalidi, saj je v naši državi registriranih skoraj 170 tisoč invalidov. In slednjim je poleg ustrezne zaposlitve ter rehabilitacije, potrebno priskrbeti tudi mnoge druge aktivnosti. Zato sta med najpomembnejšimi aktivnostmi, ki jih izvajajo invalidska društva, med katera sodi tudi Medobčinsko društvo invalidov (MDI) Gornja Radgona (predsednica: Alenka Husar), kjer je v treh aktivih: Gornja Radgona (Hedvika Weingerl), Kapela (Štefka Pučko) in Apače (Irena Primožič), včlanjenih 550 zlasti delovnih invalidov z območja občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, ekskurzije, druženja in družabna srečanja ob različnih priložnosti.

Radgonski invalidi so se srečali na Turistični kmetiji Benko

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Repo je treba obrezati in pospraviti

 

Zanimivo obrezovanje repe na domačem dvorišču pri Čehovih na Grabonoškem Vrhu

Obrezovanje repeTudi v teh dokaj mrzlih in pogosto deževnih jesenskih dneh je na kmetijah še vedno veliko dela. Poleg vsakodnevne skrbi za živino, za topel dom, kuhanje..., pa še vedno poteka tudi pospravljanje različnih pridelkov. In tako smo ob podeželski asfaltni cesti, na Grabonoškem Vrhu, v občini Sv. Jurij ob Ščavnici, opazili družino Čeh, ki je s traktorske prikolice obrezovala krmno repo, katero so potem pospravljali „na toplo“. Takšni prizori so resda dandanes redki, a kot so nam povedali 75-letna gospodinja Alojzija Čeh, njen leto mlajši mož Franc in 44-letni sin Ivan, je takšno delo tudi zanimivo in za živino zelo koristno.

„Dobro se spominjam časov, ko smo repo pulili v blatu, tako, da z vozom nismo mogli na njivo. Repo smo na voz, ki je stal na »vrateh«, nosili v »korbih«, to so pletene košare. Ponavadi, smo jo domov na dvorišče vozili s ščavjem, in jo nato po večerih »obrezovali«, se pravi z nožem odrezali ščavje in rep. Doma smo jo obrezovali, da so lahko ščavje krmili goveji živini. Če je bila blatna smo jo ob obrezovanju z nožem tudi sčistili. Bil je tudi čas, ko smo jo pulili, ko je zapadel manjši sneg. Tedaj smo si na njivi zakurili, da smo si pregreli namrznjene roke. Obrezovanje so na kmetijah opravljali po večerji dninarji, ki so po dnevi pulili in domov odvažali repo, tudi krmno korenje in peso. Ponavadi so pri tem opravilu na pomoč priskočili tudi sosedje. Ker so bili kupi za obrezovanje veliki, smo obrezovali več dni. Ko so končali, rekli so, da imajo »likif«, so ponavadi, ob igranju ljudskega godca, tudi zaplesali. S tem so preganjali utrujenost in se tako veselili in družili“, se je hujših, a prijaznejših časov, spominjala Čehova Alojzija.

Razložila nam je tudi, da so majhni posestniki, saj imajo le nekaj hektarjev zemlje ter redijo pet glav goveje živine, nekaj prašičev in perutnine. „Lahko bi rekla, da kmetujemo po starem. Prav zato še vedno sejemo repo. Krmimo jo prašičem in goveji živini. Repa nima skoraj nobene hranilne vrednosti, je pa dragocena v prehrani živali v zimskem času. Naribano, »začinjeno« s koruznim »šrotom«, zmleto koruzo, jo imajo živali rade. V preteklosti smo repo za prašiče skupaj s krompirjem, kuhali v »svinjskih« kotlih ali alfah. Moram pa reči, da niso repo uživale samo živali, uživali smo jo tudi ljudje. Tedaj so célo repo vlagali v vinske ali jabolčne tropine, da se je skisala. Sedaj jo sproti kisamo v kozarcih za vlaganje. V zimskem času, je ob skisanem, tudi sladkem, presnem, zelju, bila to pomembna hrana. H kuhani repi so vedno najbolj sodili koruzni žganci. To je bila vsakodnevna hrana, predvsem, siromakov. No, mi nismo ravno siromaki, pa še vedno imamo radi kuhano repo in zelje in koruzne žgance na mizi. Naj še povem, da smo »cime« poganke skladiščene pese, v kleti ali »repnici«, zasipnici, v zimskem času uživali tudi kot solato“, dodaja Alojzija od katerem smo lahko izvedeli še veliko zanimivega iz zgodovine ter tudi iz današnjega življenja na podeželju v Slovenskih goricah in Prlekiji.

Zanimivo je tudi omeniti, da je repa druga poljska letina, saj jo sejejo po spravilu žit. Najpozneje jo lahko sejejo na Porcjukolovo, to je 2. avgusta. Obstojata dve sorti, podolgovata in okrogla. Njena debelost pa je bila odvisna, kako kmet s hlevskim gnojem pognoji njivo. In Čehovi so očitno zelo dobro gnojili...

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zanimivosti Repo je treba obrezati in pospraviti