Rodila se je pred 80., poročila pa pred 60. leti

Diamantna poroka LončaričZa Marico Lončarič iz Lokavcev pri Negovi je 23. januar gotovo najbolj srečen datum v življenju. Kako tudi ne, ko pa se je natančno tega dne pred osmimi desetletji rodila, pred šestimi pa tudi poročila. Torej je letos, prav na dan, ko so se po kar nekaj meglenih in turobnih dneh, nad negovskim delom Slovenskih Goric, pojavili prijetni sončni žarki, imela pravi vzrok za dvojno praznovanje. Pravzaprav je s svojim življenjskim sopotnikom, možem Slavkom, brez posebnega pompa in razkošja, v domači hiši, kjer ima sedež tudi na daleč znano podjetje Montaža Lončarič, predvsem prejemala darila in čestitke, oba za visok skupni življenjski jubilej, ona sama pa še za okrogel osebni jubilej. Odločila sta se namreč, da bosta svoj jubilej obeležila v družbi svojih najdražjih, treh otrok, štirih vnukov in pravnukinje, ter še nekaj drugih svojcev, sorodnikov in prijateljev. Ob ganljivih čestitkah se je slavljencema tu in tam orosilo oko...

Marica in Slavko Lončarič obeležila diamantno poroko in njenih osemdeset

Dedek Mraz obiskal tudi otroke v Lutvercih

Dedek Mraz LutverciV našem gasilskem domu je bilo konec decembra spet veselo. Naše otroke je obiskal dedek Mraz. Že sedmo leto zapored se v našem društvu trudimo, da organiziramo prihod dedka Mraza. Tudi letos sta celotno organizacijo in priprave za ta projekt prevzeli naši članici društva, ki sta tudi v komisiji za mladino v društvu Zdenka Šuman in Tina Rojc. Seveda so na pomoč priskočile še ostale pridne roke: Sanja H. je pomagala pri pripravi kulturnega programa, Monika Š. in Sara R. pri pakiranju daril, fotografiranje Monika, aranžerka Blanka pri izdelavi scene, pa še vsi ostali, ki so pomagali pri pripravi prostora, ipd.

Dedek Mraz v Lutvercih

Verniki so se zahvalili svojemu župniku (in nekdanjemu nogometnemu sodniku) Janezu Ferencku iz Apač, ob njegovem življenjskem jubileju

Janez FerencekDa priljubljeni apaški župnik Janez Ferencek letos praznuje okrogel življenjski jubilej, 60. letnico življenja, smo izvedeli po naključju. Na dan, ko se je pred 60 leti rodil so župnijski dvorani domače cerkve, ki se nahaja ob župnišču in služi v zimskem času kot bogoslužni prostor, je namreč daroval večerno sv. Mašo. Slednjo je s petjem, ob spremljavi organistke Aleksandre Papež na elektronskih orglah, popestril Župnijski pevski zbor, ki je po končani maši svojemu priljubljenemu župniku zapel: »Vse najboljše, dragi župnik Janez...«, v slovenščini in tradicionalno iste verze tudi v angleščini. V tem času so moški že začeli pripravljati mize in klopi, kjer so skupaj s slavljencem ob obloženi mizi z dobrotami, ki so jih pripravile pevke, s slavljencem nazdravili.

»Vse najboljše, dragi župnik Janez...«

Marija in Štefan Čeh sta tik po novem letu obeležila zlati pir

Zlata poroka ČehKomaj so utihnila božična in novoletna praznovanja, že sta zakonca Marija in Štefan Čeh z Bišečkega Vrha v Slovenskih goricah praznovala nov pomemben dogodek. Že prvo soboto v letu 2020 sta namreč, v krogu najbližjih in prijateljev, v gostišču Štajerska hiša kulinarike v Gočovi, obhajala visok skupni življenjski jubilej – zlato poroko. Vse skupaj se je začela z obiskom cerkve Sv. Bolfenka v Trnovski vasi, kjer je župnik Franc Mlakar, pri darovani sv. maši, opravil cerkveni obred. Od tod so se številni svatje z zlatoporočencema odpravili v Gočovski dvorec, kjer je potekal civilni zlatoporočni obred, s katerim sta potrdila svojo 50 - letno zakonsko zvestobo.

Najprej v cerkev, nato v dvorec

Zofija in Anton Žavrlan iz Slovenskih goric sta obhajala zlato poroko

Zlata poroka ŽavrlanBrez velikega pompa, v družbi svojih najdražjih, sta tik pred iztekom leta 2019, zlato poroko obhajala Zofija in Anton Žavrlan z Zgornje Ščavnice v Slovenskih goricah. Prijetno praznovanje, ki je potekalo na njunem domu, je s svojim obiskom počastil tudi župan občine Sveta Ana, Silvo Slaček, ki jima je v imenu občine čestital in izročil spominsko darilo, umetniško sliko vinograda, na kateri se v ozadju vidi cerkev sv. Ane. Ob klepetu s slavljencema smo izvedeli marsikaj iz njunega zanimivega in pestrega skupnega življenja.

Župan jima je čestital kar na njunem domu

Delegacija OZ RKS je na Orehovskem Vrhu obiskala 90-letnico Veroniko Fajfar, ki se je razveselila obiska in čestitk

Veronika Fajfar jubilejPred dnevi je Veronika Fajfar, ki živi v Orehovskem Vrhu, dober streljaj iz Gornje Radgone, praznovala 90. rojstni dan in jo je z obiskom razveselila delegacija Rdečega križa. Na obisk je s poverjenicama Ido Šemrl in Marijo Vrbančič, prišel predsednik Krajevnega odbora RK Črešnjevci – Zbigovci, Janko Auguštin. Ob čestitkah in izročitvi daril, je bila opazna radost slavljenke, ki je izrazila veselje in zadovoljstvo, da so z obiskom počastili njen visoki življenjski jubilej.

Deset vnukov, 13 pravnukov in dva prapravnuka...

Priljubljena Prekmurca iz Apaške doline

Biserna poroka NovakKer sta se Amalija in Franc Novak iz Apač poročila 30. decembra 1959, sta tudi šestdeset let pozneje, biserno poroko obhajala tik pred iztekom leta. Prvič je poroka potekala v Murski Soboti, civilna na tedanjem matičnem uradu, cerkvena pa v cerkvi Sv. Nikolaja. In ker je bila Amalija učiteljica sta se cerkveno poročila ponoči v tajnosti. Tokrat sta svojo biserno poroko praznovala v krogu svoje družine in prijateljev v apaški cerkvi, sveto mašo pa je daroval župnik Janez Ferencek. Ob cerkvenem poročnem obredu jima je župnik Janez Ferencek namenil veliko lepih besed zahvale in jima izročil darilo.

Biserno poroko sta obhajala Amalija in Franc Novak iz Apač

Darila blagoslovil negovski župnik Marjan Rola

Božiček pri ŠenekarjuV Gostilni Šenekar, v Spodnjih Ivanjcih pri Negovi, je tik pred božičem, potekala tradicionalna prireditev, kjer je Božiček obdaril 60 otrok iz KS Spodnji Ivanjci, starih do 6 let. Že 27. tovrstno prireditev z obdarovanjem je tudi letos pripravilo Kulturno športno društvo (KŠD) Spodnji Ivanjci, s pomočjo sredstev Krajevne skupnosti Spodnji Ivanjci in dobrotnikov. Ob tej priliki so otroci iz KS Spodnji Ivanjci, pod vodstvom Simone Danko in Martine Vesenjak, pripravili kulturni program z božično vsebino.

Božiček obdaril 60 otrok

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Repo je treba obrezati in pospraviti

 

Zanimivo obrezovanje repe na domačem dvorišču pri Čehovih na Grabonoškem Vrhu

Obrezovanje repeTudi v teh dokaj mrzlih in pogosto deževnih jesenskih dneh je na kmetijah še vedno veliko dela. Poleg vsakodnevne skrbi za živino, za topel dom, kuhanje..., pa še vedno poteka tudi pospravljanje različnih pridelkov. In tako smo ob podeželski asfaltni cesti, na Grabonoškem Vrhu, v občini Sv. Jurij ob Ščavnici, opazili družino Čeh, ki je s traktorske prikolice obrezovala krmno repo, katero so potem pospravljali „na toplo“. Takšni prizori so resda dandanes redki, a kot so nam povedali 75-letna gospodinja Alojzija Čeh, njen leto mlajši mož Franc in 44-letni sin Ivan, je takšno delo tudi zanimivo in za živino zelo koristno.

„Dobro se spominjam časov, ko smo repo pulili v blatu, tako, da z vozom nismo mogli na njivo. Repo smo na voz, ki je stal na »vrateh«, nosili v »korbih«, to so pletene košare. Ponavadi, smo jo domov na dvorišče vozili s ščavjem, in jo nato po večerih »obrezovali«, se pravi z nožem odrezali ščavje in rep. Doma smo jo obrezovali, da so lahko ščavje krmili goveji živini. Če je bila blatna smo jo ob obrezovanju z nožem tudi sčistili. Bil je tudi čas, ko smo jo pulili, ko je zapadel manjši sneg. Tedaj smo si na njivi zakurili, da smo si pregreli namrznjene roke. Obrezovanje so na kmetijah opravljali po večerji dninarji, ki so po dnevi pulili in domov odvažali repo, tudi krmno korenje in peso. Ponavadi so pri tem opravilu na pomoč priskočili tudi sosedje. Ker so bili kupi za obrezovanje veliki, smo obrezovali več dni. Ko so končali, rekli so, da imajo »likif«, so ponavadi, ob igranju ljudskega godca, tudi zaplesali. S tem so preganjali utrujenost in se tako veselili in družili“, se je hujših, a prijaznejših časov, spominjala Čehova Alojzija.

Razložila nam je tudi, da so majhni posestniki, saj imajo le nekaj hektarjev zemlje ter redijo pet glav goveje živine, nekaj prašičev in perutnine. „Lahko bi rekla, da kmetujemo po starem. Prav zato še vedno sejemo repo. Krmimo jo prašičem in goveji živini. Repa nima skoraj nobene hranilne vrednosti, je pa dragocena v prehrani živali v zimskem času. Naribano, »začinjeno« s koruznim »šrotom«, zmleto koruzo, jo imajo živali rade. V preteklosti smo repo za prašiče skupaj s krompirjem, kuhali v »svinjskih« kotlih ali alfah. Moram pa reči, da niso repo uživale samo živali, uživali smo jo tudi ljudje. Tedaj so célo repo vlagali v vinske ali jabolčne tropine, da se je skisala. Sedaj jo sproti kisamo v kozarcih za vlaganje. V zimskem času, je ob skisanem, tudi sladkem, presnem, zelju, bila to pomembna hrana. H kuhani repi so vedno najbolj sodili koruzni žganci. To je bila vsakodnevna hrana, predvsem, siromakov. No, mi nismo ravno siromaki, pa še vedno imamo radi kuhano repo in zelje in koruzne žgance na mizi. Naj še povem, da smo »cime« poganke skladiščene pese, v kleti ali »repnici«, zasipnici, v zimskem času uživali tudi kot solato“, dodaja Alojzija od katerem smo lahko izvedeli še veliko zanimivega iz zgodovine ter tudi iz današnjega življenja na podeželju v Slovenskih goricah in Prlekiji.

Zanimivo je tudi omeniti, da je repa druga poljska letina, saj jo sejejo po spravilu žit. Najpozneje jo lahko sejejo na Porcjukolovo, to je 2. avgusta. Obstojata dve sorti, podolgovata in okrogla. Njena debelost pa je bila odvisna, kako kmet s hlevskim gnojem pognoji njivo. In Čehovi so očitno zelo dobro gnojili...

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zanimivosti Repo je treba obrezati in pospraviti