Pomembno je tudi nedeljsko dopoldansko druženje

Bolšji sejem OrehovciOb gasilskem domu PGD Orehovci, tik ob regionalni cesti Gornja Radgona – Ptuj, že vrsto let deluje bolšji sejem, ki se ne glede na letni časi, odvija vsako prvo nedeljo v mesecu. Na sejmu svoje predmete, ne nove, pač pa stare, prodajajo tisti, ki jih niso odvrgli v smeti in se zavedajo, da bi jih lahko kdo še uporabil. Sejem je zanimiv tudi za zbiratelje starin, saj so mnogi predmeti stari, nekateri tudi več kot sto let. Kot so nam povedali organizatorji iz PGD Orehovci, je sejem namenjen tudi nedeljskemu dopoldanskemu druženju, ki ga je v zadnjem času, ko imamo vsi preveč obveznosti, vse manj. Za nekatere domačine in tudi sosede iz vasi v okolici in celo iz Gornje Radgone in Radencev, je prva nedelja v mesecu, ravno zaradi orehovskega sejma, postala pravi praznik.

Bolšji sejem v Orehovcih še deluje

Zlati medalji tudi v Kranj in Ljubljano

Antonovanje 2019V Jeruzalemsko – Ormoških vinorodnih goricah, natančneje na Kogu, vasici v ormoški občini ob hrvaški meji, so tudi letos ob godu sv. Antona puščavnika pripravili številne prireditve, ki so jih poimenovali „Antonovanje 2019". In čeprav se je v dobrem tednu (Antonov koncert MePZ Prosvetnega društva Ruda Sever Gorišnica; Kulinarični večer na Turistični kmetiji Hlebec; Prireditev „Čurke in vino 2019"; Antonovo kegljanje z lokalno ponudbo na stojnicah; pogovor na temo "Priložnosti podeželja in lokalnih ponudnikov"; Čurkarijada s kulinaričnim razvajanjem - Odprta kuhinja, pokušina čurk in vina, stojnice lokalnih ponudnikov, pester program, prihod slovenskega vinskega kraljestva, 11. razstava na temo reje prašičev...; Romanje k Sv. Antonu Puščavniku; sv. maša za žive in pokojne prašičerejce ter zdravje pri živini;10. srečanje vozil Steyr kluba Kog in starodobnikov, srečanje domačih ansamblov in folklornih skupin, lokalna ponudba na stojnicah...), je bilo v ospredju ocenjevanje čurk s strokovno komisijo in komisijo potrošnikov. Čeprav je vse dogajanje bilo zelo zanimivo posebej kaže omeniti tudi kulinarični dogodek na Turistični kmetiji Hlebec, kjer so obiskovalce počastili s šesthodnim menijem, v katerem so kraljevale kašnate klobase oz. čurke, kot jim pravijo domačini. Tradicionalni lokalni kuhinji so – kot to vedo pri Hlebcu – vnesli pridih sodobnosti.

„Antonovanje 2019

Pripravili so prvo izmenjevalnico otroških oblačil in igrač, ki je mnogim omogočila trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe

Izmenjevalnica oblačil in igračPo decembrski izjemno uspešni „izmenjevalnici" oblačil in obutve za otroke in odrasle, je v sodelovanju radgonske Iniciative Rastišče, skupaj s soboško igralnico Mali ČuDo, ter Mensano, pripravila še „Izmenjevalnico otroških oblačil in igrač" in vsega ostalega. Z željo, da bi nekoliko omilili zapravljanje in razsipništvo, so v igralnico Mali ČuDo v prostorih Mensane v Murski Soboti aktivisti omenjenih organizacij pritegnili kakšno stotnijo otrok in njihovih mamic, očkov, dedkov in babic, ki so prinašali svoje reči, domov pa odnašali „nova" oblačila, obutev, igrače... Glede na to, da je šlo za prvo tovrstno izmenjevalnico, sta glavni organizatorici dogodka, Nika Škof (Rastišče) in Barbara Muhič (Mali ČuDo), zadovoljni z obiskom in tudi izmenjavo. Povesta tudi, da je izmenjevalnica otroških oblačil, igrač in vseh ostalih otroških potrebščin omogočala trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe in igralnega parka otrok, ki je povrhu še zastonj.

Zamenjali so igrače, oblačila in obutev

Pred pol stoletja sta začela iz nič, a z veliko ljubezni

Zlata poroka DruzovičEnako, kot pred 50 leti, ko sta si pred matičarjem in pred oltarjem izrekla zvestobo Zofija in Karel Druzovič iz Gočove pri Sv. Trojici v Slovenskih Goricah, sta tudi tokrat svojo zakonsko zvestobo potrdila pred matičarjem in pred oltarjem. Takrat sta k civilni poroki odšla v Lenart, cerkveni pa v cerkev Sv. Trojice, kjer sta sedaj potekala oba obreda. Civilni obred zlate poroke je tokrat, ob matičarki Dragici Kramberger, prvič v vlogi župana opravil David Klobasa. Dragica je na drobno opisala življenje in delo zlatega para, župan pa jima je namenil nekaj prijaznih besed, ter jima izročil zlatoporočno spominsko listino, ter darilo občine.

Zlato poroko sta obhajala Zofija in Karel Druzovič iz Slovenskih goric

Po šestih desetletjih spet pred istim oltarjem

Biserna poroka SteyerV teh zimskih dneh, ko je največ praznikov in praznovanj, sta 60-letnico poroke, torej biserno poroko obeležila Marija in Ivan Steyer iz Črncev v Apaški dolini. Enako kot pred šestimi desetletji, sta se zakonca, tudi tokrat, skupaj s svojimi domačimi, sosedi in prijatelji, k bisernoporočnemu obredu podala v farno cerkev v Apačah. Pred cerkvijo ju je z igranjem pozdravila Pihalna godba Apače, pri kateri je nekoč igral tudi njun pokojni sin Ivan. Ko so njuni svatje v cerkvi postavili špalir, ju je župnik Janez Ferencek povabil v cerkev, k zahvalni maši in bisernoporočnemu obredu, ki je potekal med darovano sv. mašo.

Pred 60 leti sta se poročila Marija in Ivan Steyer iz Črncev

Najstarejši pomurski policist je pred sedmimi desetletji prišel iz Krškega

Policisti pri ŽabkarjuKo smo zemljani v ponedeljek, 31. decembra 2018 praznovali prihod novega leta 2019, je Jože Žabkar iz Moščancev v občini Puconci, imel dvojni razlog za praznovanje. Najstarejši živeči pomurski policist je namreč prav na silvestrovo praznoval tudi visok osebni jubilej - 98. rojstni dan. Dober teden po jubileju, ko smo mu mnogi voščili in zaželeli še veliko zdravih in zadovoljnih let, so Žabkarja, na njegovem domu obiskali in mu čestitali direktor Policijske uprave Murska Sobota, Damir Ivančić, skupaj s članoma kluba policijskih upokojencev Maksa Perca, Marjanom Horvatom (predsednik) in Romanom Verganom, ki je dolga leta bil Žabkarjev sodelavec, zraven pa je bila tudi tiskovna predstavnica PU Murska Sobota, Suzana Rauš.

Jože Žabkar je obeležil 98. rojstni dan

Nad 150 pohodnikov se je štirinajstič iz Gornje Radgone odpravilo do Rodmošcev

Trstenjakov pohodV spomin na svojega velikega soseda, velikega Prleka, Slovenca, na profesorja, teologa, psihologa, akademika in častnega občana Gornje Radgone, dr. Antona Trstenjaka, človeka svetovnega slovesa, ki je vse svoje življenje posvečal človeku, iskanju poti do njega, bitju prihodnosti, sta Planinsko društvo Gornja Radgona in Turistično društvo Majolka, že štirinajstič organizirali spominski pohod do rojstne akademikove hiše. V lepem in sončnem zimskem vremenu se je nad 150 pohodnikov iz cele Slovenije, odpravilo iz Aleje velikih v Gornji Radgoni, kjer je tudi Trstenjakovo spominsko obeležje, in vse jih je pot vodila po vinorodnih hribčkih do hiše, kjer je pred 113 leti (8.1.1906), akademik Trstenjak bil rojen. Tudi tokratni pohod, dolg 15 km, posvečen 113-letnici rojstva prleškega velikana, je poleg planincev iz domače regije pritegnil tudi ljubitelje narave iz širšega območja Slovenije.

Sprehodili so se v spomin na akademika Trstenjaka

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Salon Sever, zadovoljstvo domačinov in sosedov

 

Kozmetično-frizerski salon Sever obeležil okrogel jubilej

Salon SeverKot da je bilo včeraj, a je minilo že deset let, odkar se je Slađana Sever, po propadu svojega predhodnega delodajalca, odločila za samostojno podjetniško pot. Sredi novembra 2002 je namreč v Vratjem Vrhu št.3 v apaški dolini, odprla kozmetično-frizerski salon. Tik ob glavni cesti Gornja Radgona – Šentilj, ob reki Muri in nekaj deset metrov stran od avstrijskega Cmureka, je pet let, vse do leta 2007 sama opravljala kozmetične storitve, predvsem: pedikuro, solarij in masažo, ob petem jubileju pa je svojo dejavnost dopolnila še s frizersko ponudbo. V ta namen je zaposlila še dve frizerki, saj je strank, tako iz Apaške doline kot širše regije, tudi iz sosednje Avstrije, bilo čedalje več. In prav zadovoljstvo slednjih, tako Slovenk in Slovencev, kot Avstrijk in Avstrijcev, je prispevalo k temu, da salon uspešno deluje.

„Ne glede nas vse, se veselimo vsake nove stranke. Posebej nas veseli, da so koristniki naših uslug zadovoljni in se zvesto vračajo. Pri svojem delu sicer uporabljamo priznane blagovne znamke, kot so: Loreal, Decleor, Lachat“, pravi skromna Slađana, ki dodaja, da so se prilagodili gospodarstvu in drugim organizacijam, kjer se je spremenil delovni čas, da bi njihove stranke lažje prišle v salon. Tako so med tednom podaljšali delovni čas do 18, ob sobotah pa do 15 ure. Tudi zaradi tega, ter zlasti zaradi prijaznosti in kvalitetnih storitev, je med drugimi izjemno zadovoljen tudi Helmut Lichtenegger iz Murecka (Cmureka), ki že vrsto let obiskuje salon, in ki je tudi ob jubileju pohvalil kakovost storitev in prijaznost frizerk, kakor tudi šefico kozmetičnega salona Slađano Sever. Enakega mnenja je bila tudi dolgoletna stranka z desne strani reke Mure, iz Podgorja v Apaški dolini, Marija Krstič, ki je posebej vesela, da imajo takšen salon v neposredni bližini, tako da se domačinom, na friziranje, pedikuro, solarij, masažo, depilacijo, manikuro, podaljšanje nohtov, nego obraza..., ni potrebno peljati v oddaljene kraje.

Ob koncu nam Severjeva pove, da se tudi v njenih dejavnostih močno pozna gospodarska kriza in recesija. Pa tudi konkurenca je vedno večja, zraven je tudi delo na črno ipd. Kljub vsemu je zadovoljna z doseženim v prvem desetletju. Seveda pa uspehov ne bi bilo brez izkušenj in nenehnega dodatnega usposabljanja in izobraževanja. „Moram priznati, da praktično največ strank prihaja iz sosednje Avstrije, ki jih lahko pritegneš samo s kvaliteto. Nekatere naše stranke prihajajo vsa ta leta in to še posebej veseli. Ob vsem sledimo modnim trendom, brez česar bi močno zaostajali. Če niso na tekočem, boš hitro propadel. Sama si bom vseskozi prizadevala, da bi naše stranke bile zadovoljne tudi v bodoče“, dodaja Severjeva.

SKOZI ZGODOVINO...

Razvoj frizerstva seže daleč v zgodovino, saj že nekateri arheološki viri prikazujejo oblikovanje pričesk v prazgodovini (18000-8000 pred našim štetjem). Ženske so večinoma nosile spuščene lase, moški pa so jih spenjali v čop. Lasje so si krajšali z ostrimi predmeti, največkrat z ostrim kamnom. Ličili so se z živalsko krvjo in črno zemljo. Vsako obdobje prinaša nove načine urejanja las in friziranja, vse do moderne dobe (1845-2012), ki pripelje nove stile in oblike pričesk, ampak se vseeno zgledujejo v zgodovino. Prav v moderni dobi se začne poplava stilov, še zlasti pri ženskah. Veliko je toplega, kasneje pa hladnega kodranja. Veliko je sušenja z sušilnikom. Začnejo se slogi kot so šik, new look, mini moda, chanel, unisex, casual, retro stil, live stil itd…

Uporabnost barv je na vrhuncu in ne moremo si predstavljati modne pričeske, brez vsaj ene barve in sredstev za utrjevanje ter oblikovanje. Pričeske postanejo prosto razgibane in so prepuščene frizerjevim rokam in njegovi domišljiji. Uporabljajo se različni lasni trakovi, lasnice, sponke itd.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zanimivosti Salon Sever, zadovoljstvo domačinov in sosedov