Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Tudi Slovenija za promocijo "Dinarskega loka"

 

Na konferenci „Parki Dinaridov“ soglasno za promocijo regije Zahodnega Balkana; Parki Dinarskega loka segajo tudi v Slovenijo

Dinarski lok - PlitviceLepota zavarovanih območij in blagovna znamka Parki Dinaridov bosta povezala regijo, saj narava ne pozna meja. To je sklep petdnevne mednarodne konference »Parki Dinarskega loka«, ki je potekala v Banja Luki v Republiki srbski. Okoli dvesto udeležencev konference iz osmih držav, se je spoznalo z najnovejšimi metodami vrednotenja koristi zavarovanih območij, ter razpravljalo o nevarnostih podnebnih sprememb, trajnostnem turizmu in vlogi zavarovanih območij v kontekstu EU. Konferenca je sicer ena od aktivnosti projekta Parki Dinarskega loka, ki ga svetovna nevladna organizacija za zaščito narave WWF izvaja v Albaniji, Bosni in Hercegovini, Črni gori, na Hrvaškem, Kosovu, Makedoniji, Sloveniji in Srbiji.

Z blagovno znamko Parki Dinaridov, katere slogan je »Neodkriti svet«, želijo okoljevarstveniki promovirati Dinarski lok kot regijo s prečudovito naravo ter raznoliko, a vendar edinstveno, kulturo. Konferenco, ki jo financira Ministrstvo za zunanje zadeve Kraljevine Norveške in MAVA fundacija, je zaprla norveška veleposlanica v BiH Lilloe Anne Vibeke, ki je ob tej priložnosti med drugim povedala: „Cilj tega projekta je krepitev dialoga in spodbujanje sodelovanja v regiji z razvojem regionalnega občutka pripadnosti, ki temelji na skupni naravni dediščini, ter ponovno zgraditi pozitivno notranjo in zunanjo podobo regije. Hvala WWF-u in Ministrstvu za prostor, gradnjo in ekologijo Republike srbske za organizacijo tako pomembne konference in poudarjanja evropskega pomena naravnih vrednot v BiH. Norveško ministrstvo za zunanje zadeve je ponosno, da je del tako dobrega projekta, in verjamemo, da bo še naprej razvijal v tako dobri smeri“.

Projekt Parki Dinarskega loka se je pričel izvajati v januarju 2012 z glavnim ciljem vzpostavitve mreže 75 parkov v regiji. Poleg tega ima zelo pomembno nalogo izobraževanja zaposlenih v zaščitenih območjih o boljšem upravljanju parkov in trajnostnem turizmu. Drugi cilj projekta je delati na prepoznavnosti Dinarskega loka, ki mora v svetu postati prav tako pomemben kot so Alpe ali Karpati. Dinarski lok bi lahko postal sinonim za trajnostni razvoj.

Med glavnimi govorci na konferenci je bila Lučka Kajfež Bogataj, dobitnica Nobelove nagrade za mir v medvladnem odboru za podnebne spremembe, ki je prejel Nobelovo nagrado za mir, (deluje naša strokovnjakinja Lučka Kajfež Bogataj) , ki je predstavila nevarnosti podnebnih sprememb ter vplive, ki jih bodo imele na zaščitena območja, naravo in okolje. Nigel Dudley je predstavil dobrobiti in vrednost zavarovanih območij v regiji, medtem ko je Erica Stanciu z udeleženci delila svoje znanje o zavarovanih območjih v okviru EU. Wilf Fenten od Europarc Consulting je predaval in vodil delavnico na področju trajnostnega turizma. Udeleženci konference so obiskali tudi Nacionalni park Kozara.

WWF je ena največjih in najbolj spoštovanih neodvisnih mednarodnih organizacij za zaščito narave, s skoraj pet milijonov privržencev in z globalnim omrežjem delovanja v več kot 100 državah. Poslanstvo WWF je ustaviti propadanje naravnega okolja in zgraditi prihodnost, v kateri ljudje živijo v sožitju z naravo. WWF se zavzema za ohranjanje svetovne biotske raznovrstnosti in trajnostno rabo naravnih virov ter spodbuja zmanjševanje onesnaževanja.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zanimivosti Tudi Slovenija za promocijo "Dinarskega loka"