Pomembno je tudi nedeljsko dopoldansko druženje

Bolšji sejem OrehovciOb gasilskem domu PGD Orehovci, tik ob regionalni cesti Gornja Radgona – Ptuj, že vrsto let deluje bolšji sejem, ki se ne glede na letni časi, odvija vsako prvo nedeljo v mesecu. Na sejmu svoje predmete, ne nove, pač pa stare, prodajajo tisti, ki jih niso odvrgli v smeti in se zavedajo, da bi jih lahko kdo še uporabil. Sejem je zanimiv tudi za zbiratelje starin, saj so mnogi predmeti stari, nekateri tudi več kot sto let. Kot so nam povedali organizatorji iz PGD Orehovci, je sejem namenjen tudi nedeljskemu dopoldanskemu druženju, ki ga je v zadnjem času, ko imamo vsi preveč obveznosti, vse manj. Za nekatere domačine in tudi sosede iz vasi v okolici in celo iz Gornje Radgone in Radencev, je prva nedelja v mesecu, ravno zaradi orehovskega sejma, postala pravi praznik.

Bolšji sejem v Orehovcih še deluje

Zlati medalji tudi v Kranj in Ljubljano

Antonovanje 2019V Jeruzalemsko – Ormoških vinorodnih goricah, natančneje na Kogu, vasici v ormoški občini ob hrvaški meji, so tudi letos ob godu sv. Antona puščavnika pripravili številne prireditve, ki so jih poimenovali „Antonovanje 2019". In čeprav se je v dobrem tednu (Antonov koncert MePZ Prosvetnega društva Ruda Sever Gorišnica; Kulinarični večer na Turistični kmetiji Hlebec; Prireditev „Čurke in vino 2019"; Antonovo kegljanje z lokalno ponudbo na stojnicah; pogovor na temo "Priložnosti podeželja in lokalnih ponudnikov"; Čurkarijada s kulinaričnim razvajanjem - Odprta kuhinja, pokušina čurk in vina, stojnice lokalnih ponudnikov, pester program, prihod slovenskega vinskega kraljestva, 11. razstava na temo reje prašičev...; Romanje k Sv. Antonu Puščavniku; sv. maša za žive in pokojne prašičerejce ter zdravje pri živini;10. srečanje vozil Steyr kluba Kog in starodobnikov, srečanje domačih ansamblov in folklornih skupin, lokalna ponudba na stojnicah...), je bilo v ospredju ocenjevanje čurk s strokovno komisijo in komisijo potrošnikov. Čeprav je vse dogajanje bilo zelo zanimivo posebej kaže omeniti tudi kulinarični dogodek na Turistični kmetiji Hlebec, kjer so obiskovalce počastili s šesthodnim menijem, v katerem so kraljevale kašnate klobase oz. čurke, kot jim pravijo domačini. Tradicionalni lokalni kuhinji so – kot to vedo pri Hlebcu – vnesli pridih sodobnosti.

„Antonovanje 2019

Pripravili so prvo izmenjevalnico otroških oblačil in igrač, ki je mnogim omogočila trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe

Izmenjevalnica oblačil in igračPo decembrski izjemno uspešni „izmenjevalnici" oblačil in obutve za otroke in odrasle, je v sodelovanju radgonske Iniciative Rastišče, skupaj s soboško igralnico Mali ČuDo, ter Mensano, pripravila še „Izmenjevalnico otroških oblačil in igrač" in vsega ostalega. Z željo, da bi nekoliko omilili zapravljanje in razsipništvo, so v igralnico Mali ČuDo v prostorih Mensane v Murski Soboti aktivisti omenjenih organizacij pritegnili kakšno stotnijo otrok in njihovih mamic, očkov, dedkov in babic, ki so prinašali svoje reči, domov pa odnašali „nova" oblačila, obutev, igrače... Glede na to, da je šlo za prvo tovrstno izmenjevalnico, sta glavni organizatorici dogodka, Nika Škof (Rastišče) in Barbara Muhič (Mali ČuDo), zadovoljni z obiskom in tudi izmenjavo. Povesta tudi, da je izmenjevalnica otroških oblačil, igrač in vseh ostalih otroških potrebščin omogočala trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe in igralnega parka otrok, ki je povrhu še zastonj.

Zamenjali so igrače, oblačila in obutev

Pred pol stoletja sta začela iz nič, a z veliko ljubezni

Zlata poroka DruzovičEnako, kot pred 50 leti, ko sta si pred matičarjem in pred oltarjem izrekla zvestobo Zofija in Karel Druzovič iz Gočove pri Sv. Trojici v Slovenskih Goricah, sta tudi tokrat svojo zakonsko zvestobo potrdila pred matičarjem in pred oltarjem. Takrat sta k civilni poroki odšla v Lenart, cerkveni pa v cerkev Sv. Trojice, kjer sta sedaj potekala oba obreda. Civilni obred zlate poroke je tokrat, ob matičarki Dragici Kramberger, prvič v vlogi župana opravil David Klobasa. Dragica je na drobno opisala življenje in delo zlatega para, župan pa jima je namenil nekaj prijaznih besed, ter jima izročil zlatoporočno spominsko listino, ter darilo občine.

Zlato poroko sta obhajala Zofija in Karel Druzovič iz Slovenskih goric

Po šestih desetletjih spet pred istim oltarjem

Biserna poroka SteyerV teh zimskih dneh, ko je največ praznikov in praznovanj, sta 60-letnico poroke, torej biserno poroko obeležila Marija in Ivan Steyer iz Črncev v Apaški dolini. Enako kot pred šestimi desetletji, sta se zakonca, tudi tokrat, skupaj s svojimi domačimi, sosedi in prijatelji, k bisernoporočnemu obredu podala v farno cerkev v Apačah. Pred cerkvijo ju je z igranjem pozdravila Pihalna godba Apače, pri kateri je nekoč igral tudi njun pokojni sin Ivan. Ko so njuni svatje v cerkvi postavili špalir, ju je župnik Janez Ferencek povabil v cerkev, k zahvalni maši in bisernoporočnemu obredu, ki je potekal med darovano sv. mašo.

Pred 60 leti sta se poročila Marija in Ivan Steyer iz Črncev

Najstarejši pomurski policist je pred sedmimi desetletji prišel iz Krškega

Policisti pri ŽabkarjuKo smo zemljani v ponedeljek, 31. decembra 2018 praznovali prihod novega leta 2019, je Jože Žabkar iz Moščancev v občini Puconci, imel dvojni razlog za praznovanje. Najstarejši živeči pomurski policist je namreč prav na silvestrovo praznoval tudi visok osebni jubilej - 98. rojstni dan. Dober teden po jubileju, ko smo mu mnogi voščili in zaželeli še veliko zdravih in zadovoljnih let, so Žabkarja, na njegovem domu obiskali in mu čestitali direktor Policijske uprave Murska Sobota, Damir Ivančić, skupaj s članoma kluba policijskih upokojencev Maksa Perca, Marjanom Horvatom (predsednik) in Romanom Verganom, ki je dolga leta bil Žabkarjev sodelavec, zraven pa je bila tudi tiskovna predstavnica PU Murska Sobota, Suzana Rauš.

Jože Žabkar je obeležil 98. rojstni dan

Nad 150 pohodnikov se je štirinajstič iz Gornje Radgone odpravilo do Rodmošcev

Trstenjakov pohodV spomin na svojega velikega soseda, velikega Prleka, Slovenca, na profesorja, teologa, psihologa, akademika in častnega občana Gornje Radgone, dr. Antona Trstenjaka, človeka svetovnega slovesa, ki je vse svoje življenje posvečal človeku, iskanju poti do njega, bitju prihodnosti, sta Planinsko društvo Gornja Radgona in Turistično društvo Majolka, že štirinajstič organizirali spominski pohod do rojstne akademikove hiše. V lepem in sončnem zimskem vremenu se je nad 150 pohodnikov iz cele Slovenije, odpravilo iz Aleje velikih v Gornji Radgoni, kjer je tudi Trstenjakovo spominsko obeležje, in vse jih je pot vodila po vinorodnih hribčkih do hiše, kjer je pred 113 leti (8.1.1906), akademik Trstenjak bil rojen. Tudi tokratni pohod, dolg 15 km, posvečen 113-letnici rojstva prleškega velikana, je poleg planincev iz domače regije pritegnil tudi ljubitelje narave iz širšega območja Slovenije.

Sprehodili so se v spomin na akademika Trstenjaka

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Voličino krasi adventni venec - rekorder!

 

Člani društva Presmec so spletli adventni venec, ki presega vse dosedanje dimenzije: obseg - 65 metrov; premer – 18 metrov; teža: 3.000 kilogramov...

Adventni venec - rekorderČe v naselju Dolge njive pri Voličini v občini Lenart v Slovenskih goricah, kjer na nadmorski višini 379 metrov v tridesetih gospodinjstev živi nekaj nad 120 prebivalcev, ne bi bilo društva Presmec, se o naselju ne bi veliko vedelo. Tako pa so Dolge njive, ki so razložene po vrhu plečatega slemena v jugozahodnem delu Slovenskih goric, na razvodju med rekama Dravo in Pesnico, znane ne le po Sloveniji, temveč tudi po vsem svetu. Kraj, ki je križišče cest iz Slovenskih goric proti Mariboru, Ptuju in Lenartu, je v svet ponesel presmec, ki je prišel v Guinnessovo knjigo rekordov. Letos namreč mineva 13 let odkar je društvo Presmec iz Dolgih njiv, zaradi rekordnega presmeca, vpisano v Guinnessovo knjigo rekordov.

Bilo je namreč na cvetno nedeljo leta 1999, ko je 120 ljudi iz Dolgih njiv proti Voličini ponosno poneslo 303,80 metrov dolg presmec, ki se je s svojo rekordno dolžino vpisal v Guinnessovo knjigo rekordov. „Kar mesec dni smo pletli presmec, za katerega smo porabili kar šest velikih prikolic zelenja. In ponosni smo, da nam je uspelo. Oddahnili smo si, ko je presmec bil ovit okrog naše cerkve“, se največjega uspeha društva spominja njegov ustanovitelj in tudi današnji predsednik Jože Vogrin.

Tri leta pred tem, 1996 je bilo ustanovljeno omenjeno društvo, ki je na začetku štelo 12 članov, njegov predsednik, tako takrat kot danes pa je neutrudni Jože Vogrin. Tako je na cvetno nedeljo 2012 minilo natanko 16 let, odkar so pred cerkev sv. Ruperta v Voličini, prvi presmec postavili člani Društva presmec iz Dolgih njiv. Zgodba o nastanku društva sicer sega v leto 1994, ko je ustanovitelj in idejni vodja Jože Vogrin preživel strelski napad ene izmed islamističnih terorističnih skupin v Egiptu, kjer je bil na oddihu. Zaobljubil se je, da bo vsako leto ob cvetni nedelji izdeloval presmece. „Že dve leti zatem je bilo ustanovljeno naše društvo, ki nato iz leta v leto pripravlja daljši in mogočnejši presmec, s čimer smo v Slovenske gorice pritegnili oči širše slovenske javnosti“, razlaga Vogrin, ki dodaja, kako je rekordni presmec iz leta 1999 bil „napovedan“ že leto prej, ko so člani društva širšo javnost presenetili s 171 metrov dolgim presmecem...

Toda presmeci niso edina znamenitost članic in članov društva, temveč vsako leto izdelujejo tudi adventne vence, pa ne kakršnekoli, temveč prave velikane. In letos so izdelali pravega rekorderja, ki bi najbrž našel mesto v Guinnessovi knjigi rekordov, a ga niso prijavili, tako da bo ostal zapisan kot eden največjih, če ne prav največji, ne le v Sloveniji, temveč na svetu. „Letos smo nameravali poseči po uvrstitvi v Guinnessovo knjigo rekordov z adventnim vencem iz starih trt. Žal se je nekoliko zataknilo pri papirologiji, tako da bomo stare trte (2000 komadov), ki jih že imamo na zalogi shranili za prihodnje leto, ko dejansko gremo na svetovni rekord. Ta bo videti kot kristusova krona. Da pa letos ne bi bili brez adventnega venca, smo postavili tega velikana, ki je prav tako po nam dostopnih podatkih, največji v Sloveniji. Porabili smo na tone smrečja in drugih naravnih materialov, tako da je vse razen luči naravno. Smrečje smo dobili od prijatelja iz okolice Maribora, borove storže pa sem prinesel iz Dalmacije, natančneje iz Nina pri Zadru kjer sem bil na dopustu in je tega ogromno ležalo okrog. Venec stoji na štorih in je dejansko naš ponos. Priprave za izdelavo ter nabava materiala je trajala kakšna dva meseca, potem pa nas je približno dvajset pletlo približno teden dni. Zelo smo veseli, da nas podpira tudi domači župnik Jože Franc Muršec, ki z nami sodeluje pri vseh zadevah“, pravi predsednik Vogrin, ki dodaja, da so manjše adventne vence spletli tudi za sedež občine Lenart ter tamkajšnjo farno cerkev.

Blagoslov adventnega venca velikana, ob farni cerkvi sv. Ruperta, bo to nedeljo, 2.12. ob 9,45 uri, torej pred drugo mašo, opravil upokojeni nadškof Franc Kramberger. Hkrati bomo prižgali tudi prvo luč. Ob pogledu na velikana so Vogrin in njegovi sokrajani ponosni in zadovoljni. „Poglejte to lepoto, ta venec, to zelenje, ki povezuje ljudi, to je ljubezen, življenje in vse kar nas ohranja. V sredi venca bodo postavili še božično drevo ter jasli, in vse skupaj bo tam ostalo do svečnice (2.2.2013).

Tukaj si lahko ogledate slike.

 

Advent - priprava za božič

Latinska beseda »adventus« pomeni »prihod«. V krščanskem jeziku se to nanaša na prihod Jezusa Kristusa. Cerkvena liturgija imenuje advent vse štiri tedne pred božičem in jih pojmuje kot priložnost za pripravo na Gospodov prihod z upanjem in kesanjem. Liturgična barva za ta čas je vijoličasta, kar pomeni spokornost. Adventni čas je za kristjane poseben čas, ker nas vabi, da se spomnimo na preteklost, nas spodbuja, da živimo v sedanjosti in da se pripravimo na bodočnost. Advent ima trojni namen, in sicer: Spominjati se preteklosti: Praznovati in premišljevati o Jezusovem rojstvu v Betlehemu. Gospod je že prišel in se rodil v Betlehemu. Utelesil se je, postal človek, poln skromnosti in uboštva. Prišel je kot kdorkoli od nas, človek med ljudmi. To je bil njegov prvi prihod. Živeti v sedanjosti, kar pomeni, da vsak dan našega življenja doživljamo »prisotnost Jezusa Kristusa« v sebi in da je On po nas prisoten v svetu. Živeti v pravičnosti in ljubezni, vselej budni; hoditi po Gospodovi poti. Priprava na bodočnost: Pripravimo se na »parusijo«, to je na drugi prihod Jezusa Kristusa v veličastvu njegove slave. Tedaj bo prišel kot Gospod in Sodnik vseh narodov in bo nagradil z Nebesi vse, ki so v Njega verovali in živeli kot zvesti otroci Gospodovi in dobri bratje drugim. Čakamo na Njegov veličasten prihod, ki nam bo prinesel odrešenje in večno življenje brez trpljenja.

V Evangeliju nam pogostokrat govori Jezus Kristus o Parusiji in pravi, da »ne vemo ne dneva ne ure«, ko se bo to zgodilo. Zato nas Cerkev v Adventu vabi, da se pripravimo na ta dogodek s pregledom naše preteklosti in načrtovanjem naše bodočnosti. Izkoristiti moramo ta čas za razmislek o tem, koliko smo bili doslej dobri, in kaj bomo storili, da bomo boljši kot do zdaj. Pomembno je, da se v življenju ustavimo in da razmislimo o svojem duhovnem življenju in svojem odnosu do Boga in bližnjega. Sleherni dan moremo in moramo biti boljši. V Adventu moramo načrtovati, da bomo dobri ne samo v tem času, temveč vselej. Premisliti moramo, kaj nas najbolj stane in naredimo sklepe, da ne pademo v iste napake.

Pomnimo: Advent je čas štirih tednov pred božičem. Advent je čas priprave, upanja in kesanja za naše grehe, ob pričakovanju prihoda našega Gospoda. V Adventu se pripravljamo na božič in na drugi Kristusov prihod na svet, ko se bo vrnil kot Kralj vsega vesolja. Ta čas je priložnost, da pomislimo, kakšno je bilo naše duhovno življenje, naše življenje v odnosu z Bogom in priložnost, da se na novo spreobrnemo. Je tudi čas, ko si lahko začrtamo smer svojega življenja in sklenemo, kako lahko postanemo boljši kot doslej. Varujmo svojo vero. V tem času pa nas »bombardirajo« z reklamnimi oglasi za nakupovanje vsega mogočega in nas vabijo na vsa mogoča praznovanja. Vse to pa nas utegne privesti do tega, da pozabimo na pravi smisel Adventa. Potrudimo se, da bomo živeli ta liturgični čas poglobljeno, v krščanskem smislu. Na ta način bomo preživeli Gospodov božič prevzeti od Njega, ki je Gospod božiča.

V Katoliški cerkvi poznajo dva"Gospodova prihoda", in sicer je prvič Jezus Kristus prišel na svet kot človek po materi Mariji, njegov drugi prihod pa kristjani pričakujejo na sodni dan. Adventni čas ima tako dvojen značaj, poleg priprave na praznovanje spomina prihoda"Božjega Sina"med ljudi na božični dan je advent tudi čas pričakovanja drugega Kristusovega prihoda ob koncu časov. Zunanja in vidna priprava na praznik je adventni venec s štirimi svečami, na katerem bodo verniki po domovih in v cerkvah na prvo adventno nedeljo prižgali eno svečo, potem pa vsak naslednji teden še po eno."Naraščanje luči pomeni rast dobrega v našem življenju". Poleg zunanjih in materialnih priprav pa k pripravi na cerkvene praznike sodi tudi duhovna priprava v obliki molitve in duhovne poglobitve, lahko pa tudi v obliki prejema zakramenta sprave, odpovedi, posta, dobrih del ali miloščine. Čas pričakovanja novega življenja za mnoge kristjane pomeni čas osebnega iskanja in solidarnosti z bližnjimi in/ali posebej potrebnimi.

Kot je pojasnila etnologinja Nena Židov iz Slovenskega etnografskega muzeja, se v predbožičnem času prepletajo cerkvene in posvetne šege, sicer pa je advent „z dodano krščansko vsebino prekril del poganskih šeg, povezanih z zimskim sončnim obratom“. Po njenih besedah se v tem času namreč pojavljajo „številne šege, večinoma v povezavi z verovanjem v posebno moč rastlinja in ognja, vračanjem duhov umrlih in z adventnimi svetniki. V zvezi z verovanjem v posebno moč rastlinja se v adventnem času pojavljajo Adonisovi vrtički - v plitve posodice posejano žito, ki vzkali do božiča in se ga največkrat uporablja kot okras jaslic“, je pojasnila Židova. Adventni venec iz zimzelenega rastlinja in s štirimi svečami, ki predstavljajo štiri adventne nedelje, se je po njenih navedbah na večjem delu Slovenije kot okras doma uveljavil v 80. letih 20. stoletja, le Slovenci v Kanalski dolini so ga poznali že na začetku 20. stoletja. V preteklosti so otroci štiri adventne nedelje hodili k jutranjim mašam z zelenimi adventnimi venci in gorečimi svečami na glavi, po maši pa so, kot navaja Židova, koledovali po domovih in pri tem peli adventne in božične pesmi. „Do srede 20. stoletja so se še marsikje upoštevali neobvezni post, to je bilo obdobje, ko fantje niso ne prepevali ne vasovali, ni bilo ženitovanj in veselic“, dodaja Židova.

V povezavi z adventnimi svetniki so znane šege na Barbarino, Lucijino in Miklavževo. Na Barbarino, 4. decembra, je prepovedano šivanje, se pa na ta dan po besedah Židove seje žito za Adonisov vrtiček in daje v vodo veje, da bi za božič cvetele. Na Miklavževo, 6. decembra, so znani Miklavževi obhodi, obdarovanje otrok in Miklavževi sejmi v večjih krajih, na Lucijino, 13. decembra, pa so bili v vzhodni Sloveniji znani obhodi Lucij, ki so strašile ali obdarovale otroke, in polažarjev, ki so po domovih voščili za boljšo nesnost kokoši. Na ta dan so tudi vedeževali, predvsem o vremenu in ljubezni, pojasnjuje Židova.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zanimivosti Voličino krasi adventni venec - rekorder!