Šmarski troti iz Litije najboljši v Prekmurju

Paprikaš PolanaV lepem in sončnem vremenu je konec minulega tedna, ob „Lovenjakovem dvoru", znani prekmurski gostilni, v Polani pri Murski Soboti, potekala tradicionalna in sedaj že jubilejna, 10. paprikašijada z zanimivim programom, ki ga je povezovala moderatorka Silva Vrbnjak. Ker je paprikaš zelo razširjena lokalna jed v Pomurju, so se „Lovenjakovi" organizatorji že pred desetletjem odločili vsako leto pripravljati tekmovanje v kuhanju paprikaša, udeleženci pa si lahko izberejo, ali bo to piščančji, svinjski, kunčji, gobov, ribji..., saj meso le delno prispeva k okusu same jedi. Strokovnjaki, ki so ocenjevali izdelke tekmovalnih ekip so namreč mnenja, da vse druge sestavine, predvsem mleta paprika, čebula, malo moke, kisla smetana in malo vina, dajo paprikašu pravi okus. In če je včasih organizatorjem malo ponagajalo vreme, je tokrat tekmovalcem bilo zelo vroče, saj je poleg sonca „žgal" tudi odprti ogenj z asfalta.

V Polani je desetič zadišalo po štirih (piščančji, prašičji, kunčji in gobov) vrstah paprikaša

Radijski poslušalci Snopa iz vse Slovenije so se srečali v Slovenskih Goricah

Slovo od SNOP-aNa Izletniško turistični kmetiji Žökš pri Mlinarjevih, na Zgornjih Žerjavcih pri Lenartu, je konec tedna potekalo zanimivo srečanje »Nočnih ptičev«, poslušalcev skupnega nočnega radijskega programa imenovanega Snop, v katerem je nekoč sodelovalo več kot ducat radijskih nekomercialnih postaj iz vse države. Ker je bil ob koncu lanskega leta program ukinjen, v njem so nazadnje sodelovali le še: Radio Velenje, Radio Slovenske gorice, Radio Ptuj, Radio Celje in Radio Murski val, so njegovi zvesti poslušalci pripravili slovesen pokop svojega snopa. Organizirala ga je Ana Maras-Pika iz Lenarta, ki je na srečanje povabila 48 zvestih poslušalcev snopa iz različnih krajev Slovenije. Snopu v spomin so pripravili tudi veliko »žalno«, črno obrobljeno torto z narobnim križem, ki je simbolizirala njegov grob. Kot se na »pogrebu« spodobi, je Snopu v slovo spregovoril njegov zvesti poslušalec Ludvik Kupšek iz Trbovelj.

Žalno slovo od Snopa s črno obrobo na torti

Šola več ne stoji, prijateljstva pa so ostala

Sošolci Spodnja ŠčavnicaNa Turistični kmetiji Hari v Spodnji Ščavnici je potekalo izjemno zanimivo, prijetno in veselo srečanje nekdanjih učencev in učiteljev OŠ Spodnja Ščavnica. Sami dedki in babice, kjer so tudi najmlajši stari okoli 70 let, so se srečali v prekrasnem okolju, kjer je prebujajoča narava ozelenila Ščavniško dolino, na katero seže pogled s Harijeve lepo urejene turistične postojanke. Zbrani učenke in učenci so se ob pogledu v dolino ozirali, da bi uzrli njihovo nekdanjo šolo, ki jim je dajala znanje za življenje. Zastonj! Kajti šole ni več, porušena je in na tem prostoru sedaj stoji mogočni stanovanjski blok, v katerem živi nova mladost.

Srečali so se babice in dedki, učenci nekdanje OŠ Spodnja Ščavnica

Za veselo vzdušje sta poskrbela sin in vnukinja!

Biserna poroka MagušaLe redkim zakonskim parom je dano, da bi dočakali 60 let skupnega zakonskega življenja, saj se eni že prej ločijo, drugi pa prej zapustijo ta svet. Ivanka in Rudi Maguša iz Grabonoša v občini Sv. Jurij ob Ščavnici, pa sta ta visoki jubilej – biserno poroko dočakala in proslavila skupaj z najbližjimi sorodniki in prijatelji. Slavje ob bisernem zakonskem jubileju Magušovih se je začel v farni cerkvi Sv. Jurija ob Ščavnici, kjer je zahvalno mašo, ob sodelovanju p. Lavrencija, daroval domači župnik Boštjan Ošlaj.

Zavidljivo biserno poroko sta praznovala Ivanka in Rudi Maguša iz Grabonoša

Od Črešnjevcev, skozi Mele, do Lisjakove struge

Čistilna akcija TD MajolkaČlanice in člani enega najbolj dejavnih društev na radgonskem območju, Turistično društvo Majolka je pripravilo tradicionalno čistilno akcijo. Prijavili so se tudi na natečaj "Moja reka si", na Turistični zvezi Slovenije, kjer so jih oglaševali. Same čistilne akcije, ki je potekala na širšem območju vzhodnega dela radgonske občine, se je udeležilo 15 članic in članov društva. „Dobili smo se pred trgovino Klasek v Črešnjevcih, kjer smo se razdelili v dve skupini.

Polne vreče odpadne embalaže od pijač v gozdu „Gaj

Začela se je sezona kresovanj in prijetnih druženj

Kres Lisjakova strugaPodobno kot že 17 minulih let, so radgonski ribiči ter njihovi družinski člani in simpatizerji ter tudi drugi gostje, veliki petek preživeli ob „tabornem ognju" in slastnih pečenih ribah. Že leta 2000 so namreč radgonski ribiči združili spomladansko čistilno akcijo ob svojem ribniku in ribiški hiši, v Lisjakovi strugi, kjer je spomladi veliko suhega vejevja in neuporabnega lesa, s prižigom kresa. Od začetka so prireditev imenovali „Srečanje ob tabornem ognju", ker pa je prireditev vsako leto za velikonočne praznike, natančneje na „postni" Veliki petek, sedaj temu rečejo „Velikonočno kresovanje".

Ribiči so zakurili v Lisjakovi strugi

Pomurci in Štajerci med 571 igralci, dobili novega kralja družabne kartaške igre

Kartanje šnopsaDolgi in mrzli zimski večeri, zlasti ob vikendih, so za mnoge Prekmurce, Prleke in Štajerce, poleg pikada, fliperja, namiznega nogometa in biljarda, namenjeni predvsem kartaškim (šnops) turnirjem in še nekaterim družabnim igram, ki so dobrodošle za druženje in krajšanje časa. Prav s takšnimi dogodki, predvsem družabnimi igrami in sploh druženji, se ukvarjajo mladi in manj mladi na skrajnjem severovzhodu države, s čimer potrjujejo, da televizija, internet, FB in sploh računalniki le niso povsem zastrupili večine ljudi, ki so se bolj kot ne prenehali družiti s prijatelji, sosedi, znanci in celo s svojimi domačimi.

Milan Niderl iz Gederovcev „Kralj šnopsa 2018

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Juršinsko cerkev krasijo enkratne jaslice

 

Za izdelavo jaslic je faran Franc Plohl iz Kukave porabil več kot 1000 ur dela

Jasli PlohlČeprav sta adventni čas in tudi božič že za nami, marsikje v naravi, po hišah in zlasti sakralnih objektih, še vedno stojijo jasli, ki spominjajo na Jezusovo rojstvo. Po večjem delu katoliškega sveta, enako je po Sloveniji, je namreč običaj, da jaslice pospravijo 2. februarja, torej na svečnico. In tako bo tudi v farni cerkvi v Juršincih, ki nekako „povezujejo“ Slovenske Gorice s Halozami. V občini, ki se nahaja nekako na sredini poti med Radgono in Ptujem, se je sicer v preteklosti prebivalstvo večinoma preživljalo s kmetovanjem. Največkrat so to bili mali posestniki in viničarji, ki so ponavadi pridelali toliko hrane, kolikor je potrebovala tedaj številčna družina.

Ena takih je bila tudi družina Plohl s petimi otroci, v vasi Kukava v občini Juršinci, ki danes šteje nekaj nad 200 duš. Na tedanji Plohlovi domačiji, kjer je stala sto in več let stara s slamo krita hiša, sedaj stoji nova, ki jo je, potem ko je podedoval posest po starših, postavil sin Franc Plohl.

Izdelava jaslic mu krajša upokojenske dni, obenem pa izpolnjuje željo iz mladosti

Njegova življenjska zgodba je izjemno zanimiva, tokrat pa smo se osredotočili na enega njegovih osrednjih konjičkov, izdelavi božičnih jaslic. Že v lepo urejeni domači hiši, katero so zgradili z denarjem, ki ga je priden Franc prislužil na 40 letnem delu v Avstriji, stojijo jaslice, ki zavzamejo večji del sobe. Jaslice, nekoliko manjše, so razporejene tudi v drugih prostorih hiše. In že tukaj se je videlo, da je Franc zelo navdušen nad izdelavo jaslic. „Kot otrok sem rad opazoval starša, ki sta ob božiču na polovico kmečke mize postavljala jaslice. Bili smo mali posestniki s sedmimi hektarji zemlje in smo se, kakor mnogi drugi, preživljali s kmetovanjem. Kmečkim ljudem so v tistem času cerkveni prazniki veliko pomenili. Tedaj se je cela družina zbirala ob jaslicah in molila rožni venec. To je pustilo v meni, star sem 70 let, neizbrisan pečat. Ker za vse na kmetiji ni bilo dela, sem si poiskal delo v Avstriji, kjer sem 22 let delal v predilnici, 18 let pa v vrtnarstvu. Tam sem v prostem času obiskoval tečaj za izdelavo božičnih jaslic. Spoznal sem poseben način izdelave jaslic, kakršne sedaj, ko sem v pokoju izdelujem za svojo dušo“, razlaga prijazni možakar Franc.

Le ene jasli, toda velikanske, je Franc namenil širši javnosti. To so jasli, ki jih že šest let postavlja v farni cerkvi sv. Lovrenca v Juršincih. „Moram priznati, da sem jih počasi izdeloval kar sedem let in za to porabil več kot 1000 ur dela. V preteklosti je sicer bila navada, da je jaslice v cerkvi postavljala vsako leto druga vas in to po svoji zamisli. Toda, ker so moje jaslice nekaj posebnega, si jih že šesto leto ogleda veliko obiskovalcev od blizu in daleč, ki namensko ali naključno prihajajo v našo občino in našo cerkev“, razlaga Franc Plohl, ki se je spomnil tudi svoje zanimive življenjske zgodbe iz šolskih let: „Izhajam iz verske družine. Prav zato sem bil v cerkvi, vse do 18. leta starosti, ministrant. Toda to me je zaznamovalo za vse življenje. Ker sem hodil ministrirat, so me učitelji kot otroka prezirali. Zato sem dobival slabše ocene. Največjo krivico mi je storila učiteljica, ki je prišla na šolo iz Primorske, ki mi je zato, ker sem bil ministrant in, da ne bil šel naprej v šole, prisodila v slovenščini oceno nezadostno, za vedenje pa zadostno. Dve negativni oceni sem dobil v 7 razredu, kjer nas je bilo 42 učencev, edini, in edini v razredu tudi zaostal. To krivico nosim v sebi že vse življenje in z njo bom šel tudi v grob“.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zanimivosti Juršinsko cerkev krasijo enkratne jaslice