Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Juršinsko cerkev krasijo enkratne jaslice

 

Za izdelavo jaslic je faran Franc Plohl iz Kukave porabil več kot 1000 ur dela

Jasli PlohlČeprav sta adventni čas in tudi božič že za nami, marsikje v naravi, po hišah in zlasti sakralnih objektih, še vedno stojijo jasli, ki spominjajo na Jezusovo rojstvo. Po večjem delu katoliškega sveta, enako je po Sloveniji, je namreč običaj, da jaslice pospravijo 2. februarja, torej na svečnico. In tako bo tudi v farni cerkvi v Juršincih, ki nekako „povezujejo“ Slovenske Gorice s Halozami. V občini, ki se nahaja nekako na sredini poti med Radgono in Ptujem, se je sicer v preteklosti prebivalstvo večinoma preživljalo s kmetovanjem. Največkrat so to bili mali posestniki in viničarji, ki so ponavadi pridelali toliko hrane, kolikor je potrebovala tedaj številčna družina.

Ena takih je bila tudi družina Plohl s petimi otroci, v vasi Kukava v občini Juršinci, ki danes šteje nekaj nad 200 duš. Na tedanji Plohlovi domačiji, kjer je stala sto in več let stara s slamo krita hiša, sedaj stoji nova, ki jo je, potem ko je podedoval posest po starših, postavil sin Franc Plohl.

Izdelava jaslic mu krajša upokojenske dni, obenem pa izpolnjuje željo iz mladosti

Njegova življenjska zgodba je izjemno zanimiva, tokrat pa smo se osredotočili na enega njegovih osrednjih konjičkov, izdelavi božičnih jaslic. Že v lepo urejeni domači hiši, katero so zgradili z denarjem, ki ga je priden Franc prislužil na 40 letnem delu v Avstriji, stojijo jaslice, ki zavzamejo večji del sobe. Jaslice, nekoliko manjše, so razporejene tudi v drugih prostorih hiše. In že tukaj se je videlo, da je Franc zelo navdušen nad izdelavo jaslic. „Kot otrok sem rad opazoval starša, ki sta ob božiču na polovico kmečke mize postavljala jaslice. Bili smo mali posestniki s sedmimi hektarji zemlje in smo se, kakor mnogi drugi, preživljali s kmetovanjem. Kmečkim ljudem so v tistem času cerkveni prazniki veliko pomenili. Tedaj se je cela družina zbirala ob jaslicah in molila rožni venec. To je pustilo v meni, star sem 70 let, neizbrisan pečat. Ker za vse na kmetiji ni bilo dela, sem si poiskal delo v Avstriji, kjer sem 22 let delal v predilnici, 18 let pa v vrtnarstvu. Tam sem v prostem času obiskoval tečaj za izdelavo božičnih jaslic. Spoznal sem poseben način izdelave jaslic, kakršne sedaj, ko sem v pokoju izdelujem za svojo dušo“, razlaga prijazni možakar Franc.

Le ene jasli, toda velikanske, je Franc namenil širši javnosti. To so jasli, ki jih že šest let postavlja v farni cerkvi sv. Lovrenca v Juršincih. „Moram priznati, da sem jih počasi izdeloval kar sedem let in za to porabil več kot 1000 ur dela. V preteklosti je sicer bila navada, da je jaslice v cerkvi postavljala vsako leto druga vas in to po svoji zamisli. Toda, ker so moje jaslice nekaj posebnega, si jih že šesto leto ogleda veliko obiskovalcev od blizu in daleč, ki namensko ali naključno prihajajo v našo občino in našo cerkev“, razlaga Franc Plohl, ki se je spomnil tudi svoje zanimive življenjske zgodbe iz šolskih let: „Izhajam iz verske družine. Prav zato sem bil v cerkvi, vse do 18. leta starosti, ministrant. Toda to me je zaznamovalo za vse življenje. Ker sem hodil ministrirat, so me učitelji kot otroka prezirali. Zato sem dobival slabše ocene. Največjo krivico mi je storila učiteljica, ki je prišla na šolo iz Primorske, ki mi je zato, ker sem bil ministrant in, da ne bil šel naprej v šole, prisodila v slovenščini oceno nezadostno, za vedenje pa zadostno. Dve negativni oceni sem dobil v 7 razredu, kjer nas je bilo 42 učencev, edini, in edini v razredu tudi zaostal. To krivico nosim v sebi že vse življenje in z njo bom šel tudi v grob“.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zanimivosti Juršinsko cerkev krasijo enkratne jaslice