V prekmurski vasi Kupšinci se ne bojijo za prihodnost kraja, saj imajo veliko otrok

Miklavž v KupšincihKupšinci so gotovo ena lepših in naprednejših vasi v murskosoboški mestni občini, kjer skoraj štiristo krajanov živi v sožitju in brez kakršnihkoli zapletov. Skupaj z društvi, kot so gasilsko in športno, Krajevna skupnost Kupšinci skrbi za družabno in društveno življenje v vasi, vzporedno z regionalno cesto Murska Sobota – Gederovci. V ospredju dogajanja v kraju, kjer se običajno zberejo vsi krajani ne gleda na njihovo starost, je med drugim obisk sv. Miklavža, ki še posebej razveseli otroke. Teh je, v primerjavi z nekaterimi demografsko ogroženimi prekmurskimi kraji, v Kupšincih kar veliko, kar je potrdil tudi tokratni obisk dobrotnika sv. Miklavža in hudobneža parklja. V domačem vaško-gasilskem domu se je v spremstvu staršev, dedkov, babic ali koga drugega, zbralo 44 pridnih malčkov, ki jih je sv. Miklavž obdaril. In ker so mu obljubili, da bodo še naprej pridni, jim je bradati možakar obljubil, da se srečajo spet čez leto dni. Zanimivo, tokrat starši za lepa darila svojim malčkom niso morali posegati v lastni žep, saj je za darila in pogostitev poskrbela KS Kupšinci.

Pridni otroci so z veseljem počakali sv. Miklavža

Na 23. martinovanju v Gornji Radgoni veliko navdušenih vinoljubov, veseljakov in drugih gostov

Martinovanje 2017Ne glede na to, da v vinskih kleteh oz. v sodnih že nekaj časa vre, ko se sladki mošt nekoliko hitreje kot običajno spreminja, ali se je spremenil v vino, se to »uradno« dogaja šele v »Martinovem tednu«, ko po številnih, zlasti vinorodnih mestih in krajih pripravljajo tradicionalne »Martinove prireditve«. In ena takšnih, pravzaprav ena večjih na severovzhodu države, je znova bila v Gornji Radgoni, ki sodi med pomembnejša slovenska vinogradniško - vinarska območja, in kjer so ob Sv. Martinu, dnevu ko se je mošt tudi "uradno" spremenil v vino, ponovno pripravili enkratno (23. po vrsti) martinovanje, ki je v lepem in sončnem vremenu pritegnilo veliko veseljakov, vinoljubov in sploh gostov od blizu in daleč, največ seveda iz Pomurja ter Slovenskih goric in sosednje Avstrije..., kar nekaj pa jih je iz drugih delov države prispelo tudi z avtobusi.

In mošt se je (uradno) spremenil v vino

Pred soboško Diano se vedno nekaj dogaja, saj so po bogračiadi sedaj pripravili 8. festival bujte repe - tokrat je nastopilo 15 ekip, zmagala pa je ekipa Mestnih četrti Murska Sobota

Bujta repaNa Slovenski ulici, pred hotelom Diana v Murski Soboti je konec tedna potekal 8. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju je tokrat sodelovalo nekoliko manj (15) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank in posameznikov, saj bodo kmalu predsedniške volitve. Festival bujte repe je ena večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju. Strokovna komisija, katere predsednica je bila Zdenka Tompa, člana pa še dva vrhunska kuharska strokovnjaka, Janez Gjergjek in Branko Časar, je budno spremljala ves potek kuhanja, na koncu je ocenila tudi okus in vonj jedi.

Dišalo je po Prekmurski dobroti - bujti repi

Malčki med starostniki

DSO medgeneracijsko sodelovanjeDnevi ob izteku letošnjega poletja in pričetku jeseni so v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona minili v prijetnem vzdušju medgeneracijskega sodelovanja. Tako so se stanovalci DSO Gornja Radgona, z veseljem odzvali povabilu bližnjega Vrtca Manka Golarja, in se tako tudi letos udeležili njihove tradicionalne trgatve. Skupaj z otroci so polnili vedra in püte, iz preše pa je tekel sladki sok, s katerim so si ob druženju postregli. Ob zaključku so jih zaposleni in otroci vrtca pogostili še z domačim pecivom in namazanimi kruhki. Lepo je bilo in starostniki za drugo leto držijo ponovno pesti za dobro letino in čim manj toče.

Prijetno in poučno medgeneracijsko sodelovanje

Poleg koncerta tamburašev, še odprtje likovne razstave

DSO tamburašiV Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, pogosto, zlasti ob raznih priložnostih organizirajo pestre kulturne in družabne prireditve, ki so namenjene tako stanovalcem doma kakor tudi zunanjim obiskovalcem. Tako je, med drugim, številna publika, v polni dvorani DSO prisluhnila skladbam Tamburaške skupine KD Peter Dajnko iz Črešnjevcev. Poseben aplavz so si prislužili tudi zato, ker so bili pripravljeni nastopiti namesto skupine, ki je bila prvotno planirana, a je žal svoj nastop v zadnjem trenutku odpovedala.

Tamburice, slike, harmonika...v domu starejših

Nekateri se niso videli že desetletja!

Obletnica OŠ StogovciV tem jesenskem času, ko predvsem kmetovalci in ljubiteljski pridelovalci, s polj in vrtov, iz sadovnjakov in vinogradov, pospravljajo darove narave, se vrstijo tudi takšna in drugačna srečanja nekdanjih sošolcev. In tako se spet posebej potrjuje, da se šele ko se nam življenje prevesi v drugo polovico stoletja, torej ko smo že v »objemu« Abrahama, še posebej zavemo, kako pomembno je ohranjanje in poglabljanje prijateljstva iz mladosti. In to so potrdili tudi večinoma že babice in dedki iz Apaške doline, ki so natanko pred pol stoletja skupaj zapustili šolske klopi osemletke v Stogovcih. Obžalovali so sicer, da v omenjenem šolskem okolišu na zahodni strani Apaške doline ni več veliko otrok in je njihova nekdanja šola, sedaj podružnična šola v okviru OŠ Apače.

Po pol stoletja so se srečali šolarji, ki so osemletko končali na OŠ Stogovci

Tudi druženje je terapija za invalide

Invalidi GRPo podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu dobrih 600 milijonov invalidov, v EU jih je 65 milijonov, v Sloveniji pa približno devet odstotkov populacije predstavljajo invalidi, saj je v naši državi registriranih skoraj 170 tisoč invalidov. In slednjim je poleg ustrezne zaposlitve ter rehabilitacije, potrebno priskrbeti tudi mnoge druge aktivnosti. Zato sta med najpomembnejšimi aktivnostmi, ki jih izvajajo invalidska društva, med katera sodi tudi Medobčinsko društvo invalidov (MDI) Gornja Radgona (predsednica: Alenka Husar), kjer je v treh aktivih: Gornja Radgona (Hedvika Weingerl), Kapela (Štefka Pučko) in Apače (Irena Primožič), včlanjenih 550 zlasti delovnih invalidov z območja občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, ekskurzije, druženja in družabna srečanja ob različnih priložnosti.

Radgonski invalidi so se srečali na Turistični kmetiji Benko

Zapeli so svojo himno, ki jo je spisal sošolec Dušan!

Gimnazija Ljutomer - obletnicaZelo čustveno, veselo in prisrčno je minilo srečanje šolarjev-maturantov, ki so davnega leta 1967, kot prva generacija sploh vpisanih dijakov, maturirali v ljutomerski gimnaziji. Že ob samem zbiranju in očitno novem spoznavanju, saj se nekateri niso videli skoraj pol stoletja, ko smo bili priče čustvenim objemom in tudi nekaterih solznih oči, je bilo jasno, kako je vsem prisotnim pomembno samo srečanje in poznejše druženje. Večina udeležencev srečanja, ki so se rodili le kakšno leto po 2. svetovni vojni, v gimnazijo pa so se vpisali ob njeni ustanovitvi, leta 1963, je sicer ostala v Prlekiji, drugi so se razpršili po Sloveniji in bivši Jugoslaviji, nekateri pa izven meja, tudi v čezoceanske države.

Srečali so se skoraj 70-letni dedki in babice, maturanti prve generacije Gimnazije Ljutomer

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Juršinsko cerkev krasijo enkratne jaslice

 

Za izdelavo jaslic je faran Franc Plohl iz Kukave porabil več kot 1000 ur dela

Jasli PlohlČeprav sta adventni čas in tudi božič že za nami, marsikje v naravi, po hišah in zlasti sakralnih objektih, še vedno stojijo jasli, ki spominjajo na Jezusovo rojstvo. Po večjem delu katoliškega sveta, enako je po Sloveniji, je namreč običaj, da jaslice pospravijo 2. februarja, torej na svečnico. In tako bo tudi v farni cerkvi v Juršincih, ki nekako „povezujejo“ Slovenske Gorice s Halozami. V občini, ki se nahaja nekako na sredini poti med Radgono in Ptujem, se je sicer v preteklosti prebivalstvo večinoma preživljalo s kmetovanjem. Največkrat so to bili mali posestniki in viničarji, ki so ponavadi pridelali toliko hrane, kolikor je potrebovala tedaj številčna družina.

Ena takih je bila tudi družina Plohl s petimi otroci, v vasi Kukava v občini Juršinci, ki danes šteje nekaj nad 200 duš. Na tedanji Plohlovi domačiji, kjer je stala sto in več let stara s slamo krita hiša, sedaj stoji nova, ki jo je, potem ko je podedoval posest po starših, postavil sin Franc Plohl.

Izdelava jaslic mu krajša upokojenske dni, obenem pa izpolnjuje željo iz mladosti

Njegova življenjska zgodba je izjemno zanimiva, tokrat pa smo se osredotočili na enega njegovih osrednjih konjičkov, izdelavi božičnih jaslic. Že v lepo urejeni domači hiši, katero so zgradili z denarjem, ki ga je priden Franc prislužil na 40 letnem delu v Avstriji, stojijo jaslice, ki zavzamejo večji del sobe. Jaslice, nekoliko manjše, so razporejene tudi v drugih prostorih hiše. In že tukaj se je videlo, da je Franc zelo navdušen nad izdelavo jaslic. „Kot otrok sem rad opazoval starša, ki sta ob božiču na polovico kmečke mize postavljala jaslice. Bili smo mali posestniki s sedmimi hektarji zemlje in smo se, kakor mnogi drugi, preživljali s kmetovanjem. Kmečkim ljudem so v tistem času cerkveni prazniki veliko pomenili. Tedaj se je cela družina zbirala ob jaslicah in molila rožni venec. To je pustilo v meni, star sem 70 let, neizbrisan pečat. Ker za vse na kmetiji ni bilo dela, sem si poiskal delo v Avstriji, kjer sem 22 let delal v predilnici, 18 let pa v vrtnarstvu. Tam sem v prostem času obiskoval tečaj za izdelavo božičnih jaslic. Spoznal sem poseben način izdelave jaslic, kakršne sedaj, ko sem v pokoju izdelujem za svojo dušo“, razlaga prijazni možakar Franc.

Le ene jasli, toda velikanske, je Franc namenil širši javnosti. To so jasli, ki jih že šest let postavlja v farni cerkvi sv. Lovrenca v Juršincih. „Moram priznati, da sem jih počasi izdeloval kar sedem let in za to porabil več kot 1000 ur dela. V preteklosti je sicer bila navada, da je jaslice v cerkvi postavljala vsako leto druga vas in to po svoji zamisli. Toda, ker so moje jaslice nekaj posebnega, si jih že šesto leto ogleda veliko obiskovalcev od blizu in daleč, ki namensko ali naključno prihajajo v našo občino in našo cerkev“, razlaga Franc Plohl, ki se je spomnil tudi svoje zanimive življenjske zgodbe iz šolskih let: „Izhajam iz verske družine. Prav zato sem bil v cerkvi, vse do 18. leta starosti, ministrant. Toda to me je zaznamovalo za vse življenje. Ker sem hodil ministrirat, so me učitelji kot otroka prezirali. Zato sem dobival slabše ocene. Največjo krivico mi je storila učiteljica, ki je prišla na šolo iz Primorske, ki mi je zato, ker sem bil ministrant in, da ne bil šel naprej v šole, prisodila v slovenščini oceno nezadostno, za vedenje pa zadostno. Dve negativni oceni sem dobil v 7 razredu, kjer nas je bilo 42 učencev, edini, in edini v razredu tudi zaostal. To krivico nosim v sebi že vse življenje in z njo bom šel tudi v grob“.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zanimivosti Juršinsko cerkev krasijo enkratne jaslice