Zakonca Jožefa in Mirko Gumilar sta obeležila 65 let skupnega življenja

Železna poroka GumilarČeprav je pri nas kar veliko zlatih, bisernih, smaragdnih in diamantnih zakonskih jubilejev, pa je le redkim dan izjemni zakonski jubilej, ki mu v večini pravijo železna poroka, ponekod pa tudi briljantna. Pred dnevi je namreč minilo šest desetletij in pol, odkar sta si v farni cerkvi Marijinega rojstva na Tišini večno zvestobo v dobrem in slabem ter ljubezen obljubila Jožefa, roj. Žemljič, in Mirko Gumilar, oba z bližnjih Petanjcev. Ob izteku letošnjega oktobra sta 65. obletnico s priložnostno slovesnostjo obeležila v domu Elizabeta pri Svetem Juriju na Goričkem, ki je enota Doma starejših Rakičan. Tam namreč slavljenka že poldrugo leto prebiva. Priči ob tovrstni izjemno redki obletnici poroke sta bila njuna hčerka Marjeta in sin Slavko, verski obred pa je v prostorih doma opravil matični župnik v župniji Tišina Boštjan Čeh.

Tudi pri devetdesetih se počutita odlično

Marija in Ivan Lorenčič sta obeležila biserno poroko

Biserna poroka LorenčičPred dnevi sta Marija in Ivan Lorenčič iz Maribora, v krogu domačih in prijateljev obeležila biserni zakonski jubilej. Svoje 60 - letno skupno zakonsko življenje sta potrdila v cerkvi sv. Ruperta v rojstni Voličini, kjer sta se poročila pred šestimi desetletji. Tokrat sta oba obreda, civilni in cerkveni, potekala v cerkvi. Civilni obred je opravil župan občine Lenart, mag. Janez Kramberger, ki je bisernoporočencema namenil nekaj lepih besed in jima izročil še eno listino, cerkvenega pa ob darovani sveti maši, ob asistenci domačega župnika Franca Muršeca in duhovnika Marka Veršiča, škof dr. Stanislav Lipovšek. Izrazil je veliko veselje nad zakoncema, ki sta zgled družine, »kakršna naj bi bila vrednota družbe. Hvala vama za vse, kar sta dobrega storila v Cerkvi. Vesel sem, da lahko potrdim vajin zakon tukaj v vajini rojstni župniji, kamor se rada vračata.«

Iz Maribora sta prišla v rojstno vas

Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Gorička marljivost in nemška natančnost "pri Vidi"

 

Frizerski salon Vida, kjer večina strank prihaja iz sosednje Avstrije, obeležil 20-letnico

Frizerstvo VidaOčitno vedno težje dojemamo kako hitro čas leti, v kar se je te dni prepričala tudi podjetnica Vida Varga iz Gornje Radgone, ki se je dobro leto po osamosvojitvi Slovenije vrnila iz Nemčije ter v domači hiši uredila frizerski salon. In, kot da je bilo včeraj, a sta minili že dve desetletji od tega veselega družinskega dogodka. Visok jubilej je Vida s sodelavkami, družino in prijatelji obeležila z generalno prenovo in posodobitvijo lokala, ob tem je kot visoka jubilantka prejela tudi priznanje Območne obrtno-podjetniške zbornice Gornja Radgona. Bilo je v letu 1992, ko se je Vida odločila zapustiti Nemčijo in Duisburg zamenjati za Gornjo Radgono.

Z možem Štefanom, ki se je v Slovenijo vrnil malenkost pozneje, sta sina Bojana želela šolati v Sloveniji, in Vida, ki je bila sicer rojena v Mačkovcih na Goričkem, se je hkrati odločila za samostojno podjetniško pot. Simpatičen frizerski salon si je uredila v radgonskem naselju (Vrazova ulica 4) tik ob regionalni cesti, ki pelje proti Spodnjim Ivanjcem in naprej proti Ptuju.

Frizerstvo VidaIzkušenj je imela veliko, saj se je v Nemčiji, kjer je opravila tudi mojstrsko šolo, kar 16 let ukvarjala s frizerstvom. In to se je takoj videlo, saj so se stranke, zlasti iz sosednje Avstrije, začele vračati. „Seveda se veselimo vsake nove stranke. Posebej nas veseli, da so koristniki naših uslug zadovoljni in se zvesto vračajo. Pri svojem delu sicer uporabljamo priznane in predvsem kakovostne blagovne znamke, pravi skromna Vida, ki dodaja, da so tudi delovni čas prilagodili gospodarstvu in drugim organizacijam, da bi njihove stranke lažje prišle v salon. Tako poslujejo od torka do petka med 7. in 18., ob sobotah pa med 6. in 14. uro. Tudi zaradi tega, ter zlasti zaradi prijaznosti in kvalitetnih storitev, so stranke izjemno zadovoljne in niso redki tisti, ki že od samega začetka obiskujejo prav salon Vida, kjer je vse v najboljšem redu. Nekatere zadovoljne stranke so prepričane, da pri Vidi velja nekakšno nepisano pravilo, da pri „marljivi Goričanki in nemški natančnosti, nič ne more biti narobe“.

Pri Vidi, kjer so ob njej trenutno zaposlene tri frizerke, se je v tem času vsaj ducat vajenk in pripravnic izučilo poklica, nekatere pa so šle tudi samostojno pot. Ob koncu nam Vargova pove, da se tudi v njeni dejavnosti močno pozna gospodarska kriza in recesija. Pa tudi konkurenca je vedno večja, zraven je tudi delo na črno ipd. Kljub vsemu je zadovoljna z doseženim v prvim dvajsetih letih, saj je stranke ne zapuščajo, kar pomeni, da so zadovoljne. Pri njej pa ni ločevanja strank, ki jih nekoliko več prihaja z leve strani reke Mure, iz sosednje Avstrije, čeprav je Vida vesela tudi vsake domače stranke. Seveda pa uspehov v salonu ne bi bilo brez izkušenj in nenehnega dodatnega usposabljanja in izobraževanja. „Moram priznati, da največ naših strank prihaja iz sosednje Avstrije, ki jih lahko pritegneš samo s kvaliteto. Nekatere stranke prihajajo vsa ta leta in to še posebej veseli. Ob vsem sledimo modnim trendom, brez česar bi močno zaostajali. Če nisi na tekočem, boš hitro propadel. Sama si bom vseskozi prizadevala, da bi naše stranke bile zadovoljne tudi v bodoče. Vesela sem tudi konkurence, kajti le to koristi vsem koristnikom naših uslug“, dodaja Vida Varga, kjer so v ospredju različne pričeske in barvanje las...

SKOZI ZGODOVINO...

Razvoj frizerstva seže daleč v zgodovino, saj že nekateri arheološki viri prikazujejo oblikovanje pričesk v prazgodovini (18000-8000 pred našim štetjem). Ženske so večinoma nosile spuščene lase, moški pa so jih spenjali v čop. Lase so si krajšali z ostrimi predmeti, največkrat z ostrim kamnom. Ličili so se z živalsko krvjo in črno zemljo. Vsako obdobje prinaša nove načine urejanja las in friziranja, vse do moderne dobe (1845-1990), ki pripelje nove stile in oblike pričesk, ampak se vseeno zgledujejo v zgodovino. Prav v moderni dobi se začne poplava stilov, še zlasti pri ženskah. Veliko je toplega, kasneje pa hladnega kodranja. Veliko je sušenja z sušilnikom. Začnejo se slogi kot so šik, new look, mini moda, chanel, unisex, casual, retro stil, live stil itd…

Uporabnost barv je na vrhuncu in ne moremo si predstavljati modne pričeske, brez vsaj ene barve in sredstev za utrjevanje ter oblikovanje. Pričeske postanejo prosto razgibane in so prepuščene frizerjevim rokam in njegovi domišljiji. Uporabljajo se različni lasni trakovi, lasnice, sponke itd.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zanimivosti Gorička marljivost in nemška natančnost "pri Vidi"