Na tradicionalno pustno rajanje prišli skorajda vsi krajani

Pust MahovciŠportno turistično društvo (ŠTD) Mahovci, vasice z nekaj več kot sto prebivalcev, je v sodelovanju z Vaškim odborom Mahovci tudi letos pripravilo tradicionalno pustno prireditev »Kurentovanje v Mahovcih«. Prireditev, ki se je pričela zgodaj popoldan, so letos s svojim obiskom počastili kurenti KUD Polanec iz Starš na Dravskem polju, ki imajo v svojih vrstah tudi člana ŠTD Mahovci Davida Habjaniča. V lepem zimskem vremenu se je na športnem centru v Mahovcih zbralo zelo veliko obiskovalcev, praktično več kot je v vasi prebivalcev, kateri so nestrpno pričakovali kurente. Slednji so se najprej ustavili na kmetiji Jančar, kjer so se okrepčali in pripravili za pohod po vasi.

»Kurentovanje v Mahovcih« spet navdušilo

Dedek Mraz prišel tudi v Lutverce

Dedek Mraz LutverciV prostovoljnem gasilskem društvu Lutverci že peto leto zapored pripravljamo obdaritev otrok vasi Lutverci in Plitvica s prihodom dedka Mraza. Tudi letos smo dedku Mrazu poslali povabilo, da naj obišče naše otroke, in res je prišel. V petek, 29. decembra 2017 ga je pričakalo 46 otrok s starši, starimi starši ali tetami. Tako smo gasilski dom napolnili do zadnjega kotička.

Dedek Mraz se je odzval vabilu

Turistična kmetija Roškar je gostila nepozabno srečanje in druženje rodbine s Plitvičkega Vrha

Rodbina JaušovecDandanes, v tem hitrem tempu življenja in tehnološkem napredku, ko tudi po lastni krivdi nimamo časa za druženja s prijatelji, znanci in celo s svojci ne, je vsako družabno in družinsko srečanje prav lepo doživetje. In tako se je nadvse prijetno srečanje potomcev Ane, ki je bila rojena leta 1904, in Jakoba Jaušovec (1906), in sta z družino živela na Plitvičkem Vrhu pri Gornji Radgoni, odvijalo minulo soboto, na Turistični kmetiji Roškar v Lastomercih. Na srečanju, kjer se je zbralo 60 potomcev rodbine Jaušovec, med njimi tudi še živeči otroci, ki so razumljivo že v letih. Prišli so: Tilika, Vili, Erna in Štefka, manjkala pa je le Anica, sploh pa so bili udeleženci srečanja od blizu in daleč, najdlje iz Slovenske Bistrice in Gradca. Srečanje, ki je že šesto po vrsti, pripravljali so jih vsaka tri leta, odslej pa bo potekalo vsaki dve leti, so letos pripravili: Vlasta Šalamun, Drago Sobočan in Miran Senčar.

Samo srečanje je bilo nepozabno in ganljivo, kar niti ne preseneča, saj gre za „isto kri". Sami veseli in nasmejani obrazi, kar je pomenilo še več zabave in smeha. Ker so potomci Ane in Jakoba pevci, Vili je celo vodja pevskih skupin, in med njimi številni glasbeniki, je razumljivo, da je odmevalo lepo petje in glasba. Za glasbeni program je sicer poskrbel Tibor Jaušovec, občasno pa mu je pomagalo kar osem harmonikarjev z igranjem na »frajtonarici«: Nace Sobočan, Boštjan Jaušovec, Nejc Senčar, Tadej Vajngerl, Dejan Potočnik in njegov sin Anže Potočnik, Miran Rola in njegov sin, in najmlajši harmonikar, star šele 5 let, Anže Rola. Mnogi so sicer pogrešali njihovega »prvega harmonikarja« Mira Jaušovca, ki pa se ni mogel udeležiti srečanja. Glasbeniki so tudi šaljivci, zato so prisotni bili deležni humorističnih nastopov muzikantov, tudi skečev, s katerimi so dodobra nasmejali prav vse prisotne. Svoj glasbeni nastop je prispevala tudi Neli Senčar, ki je zaigrala na saksofon.
Udeležence srečanja je v nekaj besedah pozdravila in nagovorila organizatorica srečanja Vlasta Šalamun, ki se je v svojem imenu in imenu soorganizatorjev Draga Sobočana in Mirana Senčarja zahvalila vsem, da so se udeležili tega nepozabnega srečanja. Povedala je, da se je število članov, potomcev rodu Jaušovec, od zadnjega srečanja samo večalo in da je na poti nov član te »družine«, ki se jim bo pridružil že v mesecu juniju. Svoj nagovor je zaključila z mislijo: »Danes je vedno, jutri nikoli, zato naj bo to srečanje za vsakega spet nepozabno«. In bilo je zares nepozabno, saj se je zabava odvijala vse do četrte ure zjutraj. Zaključili pa so jo spet s pesmijo, ki je bila rdeča nit tega srečanja.

(Foto: Ludvik Kramberger)

Srečalo se je 60 potomcev Jaušovec

Na zlati poroki je Mariji in Jožetu Lahu zapel tudi Stane Vidmar

Zlatoporočenca LahPoleg decembrskega vrveža in novoletnega prazničnega vzdušja, so pri družini Lah iz Očeslavcev v občini Gornja Radgona, imeli še posebno slovesno slavje z več kot sto svati. Marija in Jože Lah sta namreč praznovala zlato poroko, saj že 50 let z roko v roki stopata skozi lepoto in bolečino življenja. Zlatoporočenca sta se spoznala po Jožetovem prihodu s služenja vojaškega roka v Makedoniji, ko sta se srečala na vaški veselici v Stavešincih in se takoj zaljubila. Rosno mlada sta se poročila 31. decembra 1967 (Marija pri komaj 18 letih, Jože pri 23) civilno in cerkveno v cerkvi v Gornji Radgoni. Tako ljubezen z vaške veselice traja že pol stoletja.

Ljubezen z vaške veselice traja že 50 let

Med soboto in nedeljo so sekunde do pravoslavnega novega leta odštevali tudi v Termah Lendava

Pravoslavno novo letoPodobno kot marsikje po Sloveniji, zlasti v večjih krajih, kjer živi večje število pravoslavnih vernikov, je čakanje novega pravoslavnega leta, v noči med soboto in nedeljo, potekalo tudi na skrajnjem severovzhodu države. Srbsko kulturno društvo "Jovan Jovanović Zmaj" Lendava je namreč v soboto, 13. januarja zvečer, kot vsako leto poprej, v restavraciji Term Lendava pripravilo novoletno zabavo po julijanskem koledarju, ali najpogosteje rečeno zabavo ob pravoslavnem novem letu. Novoletne zabave so se, poleg članov omenjenega kulturnega društva udeležili tudi njihovi prijatelji in znanci, ne glede na nacionalnost ali veroizpoved, med njimi tudi veliko Slovencev, Madžarov, Hrvatov in drugih. Vse je potekalo v znamenju veselega vzdušja, veliko glasbe, plesov, odlične kulinarike...

Srbsko

Starostniki so se z veseljem zavrteli

DSO zaključek 2017V Domu starejših občanov Gornja Radgona so tik pred koncem leta 2017, praznovali zaključek leta. Že tradicionalna prireditev je bila ponovno odlično obiskana, saj se je zbralo kar 140 stanovalcev doma in njihovih svojcev, tako da so se ob lepo dekoriranih in obloženih omizjih zbrale kompletne družine. Direktor Doma, mag. Marjan Žula, je v uvodnem slavnostnem nagovoru pozdravil tudi prostovoljce, ki so bili povabljeni ter se jim zahvalil za celoletno požrtvovalno in pomembno delo, ki ga opravljajo. Po čisto kratkem pogledu nazaj v poslovno leto 2017, ki ga bo DSO-GR d. o. o. zaključil pozitivno, se je zahvalil zaposlenim, ki skrbijo za to, da je Dom svetel, prijazen in odprt ter za njihovo dobro delo, ki se odražajo v zelo kakovostnih storitvah. Za vse delovne enote je izbral prijazne in lepe besede ter izrazil upanje, da bodo tudi v bodoče živeli in delali kot kolektiv, skupaj s stanovalci pa še naprej kot velika družina.

V radgonskem DSO pripravili tradicionalni zaključek leta za stanovalce in njihove svojce

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Apaška dolina v Podgorju

 

Množice rajale na „Maškaradi 2013“

Maske PodgorjeTudi na skrajnem zahodu Pomurja, v Apaški dolini, je znova potekalo enkratno pustovanje, ki je pritegnilo na desetine mlajših in odraslih mask. Na svoje so najprej prišli najmlajši, nato pa v večernem času še tisti drugi, ki so se, kljub kriznim časom in socialni stiski, želeli nekoliko poveseliti. V organizaciji Turističnega društva Čemaž – Apaške doline, je namreč v soboto, 9. februarja v Apaški dolini potekalo zanimivo pustno rajanje „Maškarada 2013“. Vse skupaj se je že zgodaj popoldan začelo ob Gasilskem domu Podgorje, kjer so se najprej zbrali otroci in njihovi spremljevalci, pozneje pa vsi ostali.

Prišlo je na desetine takšnih in drugačnih mask, pa ne le iz cele Apaške doline temveč tudi iz drugih krajev, tako s slovenske kot sosednje, avstrijske strani. Večja skupina mask pa je prišla celo iz Sladkega Vrha ter ostalih krajev iz občin Šentilj in Sveta Ana.

Po zbiranju mask se je pustna parada sicer najprej podala iz Podgorja proti TRC Zg. Konjišče in potem nazaj do gasilskega doma Podgorje, kjer so bile na sporedu animacije za otroke z Andrejo Zrnič. Najmlajšim maskam so podelili tudi nagrade in jih pogostili, vrhunec dogajanja pa je bil v večernem času, ko sta za prijetno vzdušje poskrbela znani pevec Branko Sitar – Štajerski Mišo, s prijateljem Benom. Najbolj izvirne in najlepše maske pa so še posebej nagradili. In ob vsem videnem in doživetem so zasluženo žarele oči neutrudne predsednice TD Čemaž Marije Krstič, ki je s prijatelji iz društva ter družinskimi člani veliko garala, a se je na koncu izplačalo...

Sicer pa so pustno rajanje pripravili tudi v radgonskem Maximusu, kjer se je poveselilo več deset malih mask, katere so tudi obdarili.

PUST JE ZA SLOVENCE POSEBEN DOGODEK

Izmed vseh takšnih in drugačnih praznovanj, ki jih častimo, sodi “šegasti” pust gotovo med tiste, ki jih ljudje še posebej spoštujejo. In veliko je logičnih dokazov, da bi moral biti prvi novoletni mesec, mesec marec. V rimskih časih je bil februar dvanajsti mesec, saj je to bil mesec očiščevalnih obredov, kar bi danes lahko primerjali s postom, značilnim za čas po pustu. Namen teh obredov je bil stopiti v novo leto čist. To je vodilo v marčevsko veseljačenje. Mi smo novo leto premaknili v januar, ohranili pa smo tedanje novoletno praznovanje, ki se nam danes kaže v pustnih norčijah. Vse novo leto je odvisno od tega, kakšen bo ta dan. Proslavimo ga z obilo pijače in jedače. Plesi in ženitovanja, splošno rajanje, vse to je čas pusta. “Ob pustu so zrele neveste, ob postu pa preste”, pravi slovenski pregovor.

Ob novem letu je treba s starim pomesti. Zato na Slovenskem ob pustu vežejo brezove metle. Najstarejša podoba maskiranca, kar jih poznamo, je verjetno dvajset tisoč let stari čarovnik, naslikan na skalno steno v jami Trois Freres. Drugo šemsko obdobje je pust, ki je premični praznik, le da je glavni pustni dan vedno določen: to je pustni torek. Pravi pustni dnevi so pustna nedelja, ponedeljek in torek, sobota pa je moderni dodatek. Konec pusta je pepelnična sreda, ki je vedno štirideset dni pred velikonočno nedeljo. Kdaj je bil uveden štiridesetdnevni post, v zahodni Cerkvi ni znano. Ker je bil post zelo strog, je razumljivo, da so ljudje hoteli poprej poveseljačiti in si zraven privoščiti še obilo jedače in pijače. Pustna požrešna razbrzdanost se je prevesila v post in pokoro. Post ne pomeni samo očiščevalnega procesa, ampak tudi žrtvovanje materialnega duhovnemu. Žrtev pomeni že sama beseda pust; izraz je v slovenščini okrnjen, moral bi se glasiti: pusti meso! V romanskih deželah je v glavnem obveljal italijanski karneval iz latinskega carnem levare, pustiti meso. Besedo karneval uporabljamo v več pomenih. Karneval je lahko predpustni čas. Z njim označujemo tudi splošno vse, kar sodi k pustovanju: maskiranje, gostije, plese v maskah, sprevode z vozovi in maskiranimi skupinami in vse to se je razširilo po svetu. V Sloveniji se je ohranilo najmanj 150 tradicionalnih mask iz starega šemskega izročila. Naš pust je torej mnogoplasten pojav in z njim v zvezi je veliko šeg, navad, verovanj, prerokovanj, rekov, pesmi in jedil. Našemljenci ne nastopajo le v pustnem času. V nepustnem času nastopajo zgornjedolinski bohinjski otepovci (26. in 31. decembra), ki so edini predstavniki manističnih našemljevcev pri nas, na svete kralje pa koledujejo našemljeni kraljitarji. Šeme nastopajo pri nas še ob ženitvovanjih, pri kolinah in drugod pri raznih kmečkih opravilih. Kurent postaja nekakšna folklorna maskota nove slovenske države. Kurentovanje se je spremenilo v komercialno folklorno prireditev z imenom ptujsko kurentovanje...

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zanimivosti Apaška dolina v Podgorju