Pomembno je tudi nedeljsko dopoldansko druženje

Bolšji sejem OrehovciOb gasilskem domu PGD Orehovci, tik ob regionalni cesti Gornja Radgona – Ptuj, že vrsto let deluje bolšji sejem, ki se ne glede na letni časi, odvija vsako prvo nedeljo v mesecu. Na sejmu svoje predmete, ne nove, pač pa stare, prodajajo tisti, ki jih niso odvrgli v smeti in se zavedajo, da bi jih lahko kdo še uporabil. Sejem je zanimiv tudi za zbiratelje starin, saj so mnogi predmeti stari, nekateri tudi več kot sto let. Kot so nam povedali organizatorji iz PGD Orehovci, je sejem namenjen tudi nedeljskemu dopoldanskemu druženju, ki ga je v zadnjem času, ko imamo vsi preveč obveznosti, vse manj. Za nekatere domačine in tudi sosede iz vasi v okolici in celo iz Gornje Radgone in Radencev, je prva nedelja v mesecu, ravno zaradi orehovskega sejma, postala pravi praznik.

Bolšji sejem v Orehovcih še deluje

Zlati medalji tudi v Kranj in Ljubljano

Antonovanje 2019V Jeruzalemsko – Ormoških vinorodnih goricah, natančneje na Kogu, vasici v ormoški občini ob hrvaški meji, so tudi letos ob godu sv. Antona puščavnika pripravili številne prireditve, ki so jih poimenovali „Antonovanje 2019". In čeprav se je v dobrem tednu (Antonov koncert MePZ Prosvetnega društva Ruda Sever Gorišnica; Kulinarični večer na Turistični kmetiji Hlebec; Prireditev „Čurke in vino 2019"; Antonovo kegljanje z lokalno ponudbo na stojnicah; pogovor na temo "Priložnosti podeželja in lokalnih ponudnikov"; Čurkarijada s kulinaričnim razvajanjem - Odprta kuhinja, pokušina čurk in vina, stojnice lokalnih ponudnikov, pester program, prihod slovenskega vinskega kraljestva, 11. razstava na temo reje prašičev...; Romanje k Sv. Antonu Puščavniku; sv. maša za žive in pokojne prašičerejce ter zdravje pri živini;10. srečanje vozil Steyr kluba Kog in starodobnikov, srečanje domačih ansamblov in folklornih skupin, lokalna ponudba na stojnicah...), je bilo v ospredju ocenjevanje čurk s strokovno komisijo in komisijo potrošnikov. Čeprav je vse dogajanje bilo zelo zanimivo posebej kaže omeniti tudi kulinarični dogodek na Turistični kmetiji Hlebec, kjer so obiskovalce počastili s šesthodnim menijem, v katerem so kraljevale kašnate klobase oz. čurke, kot jim pravijo domačini. Tradicionalni lokalni kuhinji so – kot to vedo pri Hlebcu – vnesli pridih sodobnosti.

„Antonovanje 2019

Pripravili so prvo izmenjevalnico otroških oblačil in igrač, ki je mnogim omogočila trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe

Izmenjevalnica oblačil in igračPo decembrski izjemno uspešni „izmenjevalnici" oblačil in obutve za otroke in odrasle, je v sodelovanju radgonske Iniciative Rastišče, skupaj s soboško igralnico Mali ČuDo, ter Mensano, pripravila še „Izmenjevalnico otroških oblačil in igrač" in vsega ostalega. Z željo, da bi nekoliko omilili zapravljanje in razsipništvo, so v igralnico Mali ČuDo v prostorih Mensane v Murski Soboti aktivisti omenjenih organizacij pritegnili kakšno stotnijo otrok in njihovih mamic, očkov, dedkov in babic, ki so prinašali svoje reči, domov pa odnašali „nova" oblačila, obutev, igrače... Glede na to, da je šlo za prvo tovrstno izmenjevalnico, sta glavni organizatorici dogodka, Nika Škof (Rastišče) in Barbara Muhič (Mali ČuDo), zadovoljni z obiskom in tudi izmenjavo. Povesta tudi, da je izmenjevalnica otroških oblačil, igrač in vseh ostalih otroških potrebščin omogočala trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe in igralnega parka otrok, ki je povrhu še zastonj.

Zamenjali so igrače, oblačila in obutev

Pred pol stoletja sta začela iz nič, a z veliko ljubezni

Zlata poroka DruzovičEnako, kot pred 50 leti, ko sta si pred matičarjem in pred oltarjem izrekla zvestobo Zofija in Karel Druzovič iz Gočove pri Sv. Trojici v Slovenskih Goricah, sta tudi tokrat svojo zakonsko zvestobo potrdila pred matičarjem in pred oltarjem. Takrat sta k civilni poroki odšla v Lenart, cerkveni pa v cerkev Sv. Trojice, kjer sta sedaj potekala oba obreda. Civilni obred zlate poroke je tokrat, ob matičarki Dragici Kramberger, prvič v vlogi župana opravil David Klobasa. Dragica je na drobno opisala življenje in delo zlatega para, župan pa jima je namenil nekaj prijaznih besed, ter jima izročil zlatoporočno spominsko listino, ter darilo občine.

Zlato poroko sta obhajala Zofija in Karel Druzovič iz Slovenskih goric

Po šestih desetletjih spet pred istim oltarjem

Biserna poroka SteyerV teh zimskih dneh, ko je največ praznikov in praznovanj, sta 60-letnico poroke, torej biserno poroko obeležila Marija in Ivan Steyer iz Črncev v Apaški dolini. Enako kot pred šestimi desetletji, sta se zakonca, tudi tokrat, skupaj s svojimi domačimi, sosedi in prijatelji, k bisernoporočnemu obredu podala v farno cerkev v Apačah. Pred cerkvijo ju je z igranjem pozdravila Pihalna godba Apače, pri kateri je nekoč igral tudi njun pokojni sin Ivan. Ko so njuni svatje v cerkvi postavili špalir, ju je župnik Janez Ferencek povabil v cerkev, k zahvalni maši in bisernoporočnemu obredu, ki je potekal med darovano sv. mašo.

Pred 60 leti sta se poročila Marija in Ivan Steyer iz Črncev

Najstarejši pomurski policist je pred sedmimi desetletji prišel iz Krškega

Policisti pri ŽabkarjuKo smo zemljani v ponedeljek, 31. decembra 2018 praznovali prihod novega leta 2019, je Jože Žabkar iz Moščancev v občini Puconci, imel dvojni razlog za praznovanje. Najstarejši živeči pomurski policist je namreč prav na silvestrovo praznoval tudi visok osebni jubilej - 98. rojstni dan. Dober teden po jubileju, ko smo mu mnogi voščili in zaželeli še veliko zdravih in zadovoljnih let, so Žabkarja, na njegovem domu obiskali in mu čestitali direktor Policijske uprave Murska Sobota, Damir Ivančić, skupaj s članoma kluba policijskih upokojencev Maksa Perca, Marjanom Horvatom (predsednik) in Romanom Verganom, ki je dolga leta bil Žabkarjev sodelavec, zraven pa je bila tudi tiskovna predstavnica PU Murska Sobota, Suzana Rauš.

Jože Žabkar je obeležil 98. rojstni dan

Nad 150 pohodnikov se je štirinajstič iz Gornje Radgone odpravilo do Rodmošcev

Trstenjakov pohodV spomin na svojega velikega soseda, velikega Prleka, Slovenca, na profesorja, teologa, psihologa, akademika in častnega občana Gornje Radgone, dr. Antona Trstenjaka, človeka svetovnega slovesa, ki je vse svoje življenje posvečal človeku, iskanju poti do njega, bitju prihodnosti, sta Planinsko društvo Gornja Radgona in Turistično društvo Majolka, že štirinajstič organizirali spominski pohod do rojstne akademikove hiše. V lepem in sončnem zimskem vremenu se je nad 150 pohodnikov iz cele Slovenije, odpravilo iz Aleje velikih v Gornji Radgoni, kjer je tudi Trstenjakovo spominsko obeležje, in vse jih je pot vodila po vinorodnih hribčkih do hiše, kjer je pred 113 leti (8.1.1906), akademik Trstenjak bil rojen. Tudi tokratni pohod, dolg 15 km, posvečen 113-letnici rojstva prleškega velikana, je poleg planincev iz domače regije pritegnil tudi ljubitelje narave iz širšega območja Slovenije.

Sprehodili so se v spomin na akademika Trstenjaka

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Apaška dolina v Podgorju

 

Množice rajale na „Maškaradi 2013“

Maske PodgorjeTudi na skrajnem zahodu Pomurja, v Apaški dolini, je znova potekalo enkratno pustovanje, ki je pritegnilo na desetine mlajših in odraslih mask. Na svoje so najprej prišli najmlajši, nato pa v večernem času še tisti drugi, ki so se, kljub kriznim časom in socialni stiski, želeli nekoliko poveseliti. V organizaciji Turističnega društva Čemaž – Apaške doline, je namreč v soboto, 9. februarja v Apaški dolini potekalo zanimivo pustno rajanje „Maškarada 2013“. Vse skupaj se je že zgodaj popoldan začelo ob Gasilskem domu Podgorje, kjer so se najprej zbrali otroci in njihovi spremljevalci, pozneje pa vsi ostali.

Prišlo je na desetine takšnih in drugačnih mask, pa ne le iz cele Apaške doline temveč tudi iz drugih krajev, tako s slovenske kot sosednje, avstrijske strani. Večja skupina mask pa je prišla celo iz Sladkega Vrha ter ostalih krajev iz občin Šentilj in Sveta Ana.

Po zbiranju mask se je pustna parada sicer najprej podala iz Podgorja proti TRC Zg. Konjišče in potem nazaj do gasilskega doma Podgorje, kjer so bile na sporedu animacije za otroke z Andrejo Zrnič. Najmlajšim maskam so podelili tudi nagrade in jih pogostili, vrhunec dogajanja pa je bil v večernem času, ko sta za prijetno vzdušje poskrbela znani pevec Branko Sitar – Štajerski Mišo, s prijateljem Benom. Najbolj izvirne in najlepše maske pa so še posebej nagradili. In ob vsem videnem in doživetem so zasluženo žarele oči neutrudne predsednice TD Čemaž Marije Krstič, ki je s prijatelji iz društva ter družinskimi člani veliko garala, a se je na koncu izplačalo...

Sicer pa so pustno rajanje pripravili tudi v radgonskem Maximusu, kjer se je poveselilo več deset malih mask, katere so tudi obdarili.

PUST JE ZA SLOVENCE POSEBEN DOGODEK

Izmed vseh takšnih in drugačnih praznovanj, ki jih častimo, sodi “šegasti” pust gotovo med tiste, ki jih ljudje še posebej spoštujejo. In veliko je logičnih dokazov, da bi moral biti prvi novoletni mesec, mesec marec. V rimskih časih je bil februar dvanajsti mesec, saj je to bil mesec očiščevalnih obredov, kar bi danes lahko primerjali s postom, značilnim za čas po pustu. Namen teh obredov je bil stopiti v novo leto čist. To je vodilo v marčevsko veseljačenje. Mi smo novo leto premaknili v januar, ohranili pa smo tedanje novoletno praznovanje, ki se nam danes kaže v pustnih norčijah. Vse novo leto je odvisno od tega, kakšen bo ta dan. Proslavimo ga z obilo pijače in jedače. Plesi in ženitovanja, splošno rajanje, vse to je čas pusta. “Ob pustu so zrele neveste, ob postu pa preste”, pravi slovenski pregovor.

Ob novem letu je treba s starim pomesti. Zato na Slovenskem ob pustu vežejo brezove metle. Najstarejša podoba maskiranca, kar jih poznamo, je verjetno dvajset tisoč let stari čarovnik, naslikan na skalno steno v jami Trois Freres. Drugo šemsko obdobje je pust, ki je premični praznik, le da je glavni pustni dan vedno določen: to je pustni torek. Pravi pustni dnevi so pustna nedelja, ponedeljek in torek, sobota pa je moderni dodatek. Konec pusta je pepelnična sreda, ki je vedno štirideset dni pred velikonočno nedeljo. Kdaj je bil uveden štiridesetdnevni post, v zahodni Cerkvi ni znano. Ker je bil post zelo strog, je razumljivo, da so ljudje hoteli poprej poveseljačiti in si zraven privoščiti še obilo jedače in pijače. Pustna požrešna razbrzdanost se je prevesila v post in pokoro. Post ne pomeni samo očiščevalnega procesa, ampak tudi žrtvovanje materialnega duhovnemu. Žrtev pomeni že sama beseda pust; izraz je v slovenščini okrnjen, moral bi se glasiti: pusti meso! V romanskih deželah je v glavnem obveljal italijanski karneval iz latinskega carnem levare, pustiti meso. Besedo karneval uporabljamo v več pomenih. Karneval je lahko predpustni čas. Z njim označujemo tudi splošno vse, kar sodi k pustovanju: maskiranje, gostije, plese v maskah, sprevode z vozovi in maskiranimi skupinami in vse to se je razširilo po svetu. V Sloveniji se je ohranilo najmanj 150 tradicionalnih mask iz starega šemskega izročila. Naš pust je torej mnogoplasten pojav in z njim v zvezi je veliko šeg, navad, verovanj, prerokovanj, rekov, pesmi in jedil. Našemljenci ne nastopajo le v pustnem času. V nepustnem času nastopajo zgornjedolinski bohinjski otepovci (26. in 31. decembra), ki so edini predstavniki manističnih našemljevcev pri nas, na svete kralje pa koledujejo našemljeni kraljitarji. Šeme nastopajo pri nas še ob ženitvovanjih, pri kolinah in drugod pri raznih kmečkih opravilih. Kurent postaja nekakšna folklorna maskota nove slovenske države. Kurentovanje se je spremenilo v komercialno folklorno prireditev z imenom ptujsko kurentovanje...

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zanimivosti Apaška dolina v Podgorju