Otilija in Anton sta imela 10 otrok in skupno 572 potomcev

Rodbina SlodnjakDandanes, ko imamo vedno manj časa za takšna in drugačna srečanja ter druženja, so še posebej dobrodošla srečanja svojcev in sorodnikov. Zato niti ne preseneča, da je bilo izjemno prijetno, prisrčno, zabavno in celo ganljivo srečanje potomcev družine Otilije in Antona Slodnjak, ki sta bila rojena davnega leta 1880 v Rotmanu, v občini Juršinci v Slovenskih Goricah. Srečanje je ob pomoči drugih prizadevnih članov pripravljalnega odbora, organiziral Jože Slodnjak iz Maribora, ki nam je ob tem povedal: »To je bilo 7. srečanje potomcev naših prednikov Otilije in Antona Slodnjaka.

Na 7. srečanje rodbine Slodnjak je prišlo nad 250 sorodnikov

Slovenci in Avstrijci med Weitersfeldu in Sladkim Vrhom složno skočili v Muro

Mura Veliki skokLetošnjemu Velikemu skoku/Big Jump so se blizu broda na Muri med Trnovim ob Muri (Weitersfeldu) in Sladkim Vrhom pridružili tako Avstrijci kot Slovenci. Tako so se natanko ob 15.00  pridružili tisočim Evropejcem, ki so skočili v vse večje reke in jezera, da bi tako opozorili na njihovo veliko bogastvo. Veliki skok je tokrat že drugič potekal na tem mestu in je signal Evropi, ki nas opominja na potrebo po zaščiti naših voda, hkrati pa opozarja na čiste reke. Obenem pa je bil še en poziv, da mora Mura na tem delu in v celotni Sloveniji teče brez ovir. Koordinator kampanje Rešimo Muro Stojan Habjanič je ob tem povedal: "Tudi danes je tukaj očitno, da reke ne damo. Reka je del življenja, ljudje so se preselili k reki, jo znova vzljubili, tako kot je bilo to nekoč blizu njihovih življenj in tako življenje si predstavljamo tudi v prihodnje tako ob mejni reki kot vzdolž celotne reke v Sloveniji."

Z Velikim skokom so opozorili na pomen reke Mure

Najmlajši Luka z osmimi, najstarejših Ivan s 73 leti!

Harmonikarji KonjiščeKljub veliki vročini, ki je pritiskala je minuli konec tedna znova bilo veselo in razigrano v idiličnem turistično rekreacijskem centru (TRC) Zgornje Konjišče. V organizaciji Turističnega društva Čemaž – Apaške doline je namreč v sencah potekal 11. „Veseli popoldan s harmonikarji", ko so številni, predvsem mladi ljubiteljski harmonikarji raztegnili meh. Tokrat je v Zgornje Konjišče prišlo 11 mladih glasbenikov iz širšega območja skrajnjega severovzhoda Slovenije, iz Štajerske in Pomurja. Med udeleženci kaže omeniti predvsem najmlajšega udeleženca Luko Kaučiča iz bližnjega Podgorja in 73-letnega Ivana Pompergerja iz Sladkega Vrha, njuna razlika v letih pa je znašala kar 65 let. V okviru prireditve, na kateri se je zbralo tudi veliko število obiskovalcev in gostov od blizu in daleč, tudi z druge strani reke Mure, iz sosednje Avstrije, so se mnogi razveselili z bogatimi dobitki na srečelovu, ki so ga med drugim pripravili.

Harmonikarji so enajstič raztegnili meh v Zgornjem Konjišču

MK Lisjak, ki velja za enega bolj dejavnih na tem območju, pripravil 15. srečanje motoristov

Motoristi KonjiščeVišje temperature in sončno vreme so na ceste že od marca in aprila naprej privabile mnogo motoristov, med katerimi so tudi člani Motorističnega kluba Lisjak iz Apaške doline (MK Lisjak), ki po svoji aktivnosti in angažiranosti, zlasti pri prometni varnosti, velja za enega bolj dejavnih motorističnih klubov pri nas. Ena njihovih osrednjih aktivnosti je organizacija tradicionalnega motorističnega srečanja, ki je tudi letos potekalo ob izteku šolskega leta in meseca junija, v Zgornjem Konjišču. Letošnje, že kar 15. srečanje zapovrstjo, je torej tudi letos potekalo na območju občine Apače, natančneje na lokaciji ribiškega doma v Zgornjem Konjišču, a se veseljaki na enoslednih kolesih niso zadovoljili samo s tem, temveč so imeli več aktivnosti.

Motoristi so se srečali v Zgornjem Konjišču

Tjaša pred Anejem in Renejem

Otročki dan MahovciŠportno-turistično društvo Mahovci, ki je nekakšen nosilec družabnega življenja v domači vasi v Apaški dolini, je tudi letos pripravilo tradicionalni otroški dan. Na športnem centru v Mahovcih so za male in nekoliko večje otroke pripravili dve otroški igrali in sicer, gasilka in fusbal na štangi. Prav tako so organizirali dejavnosti za otroke, in sicer tekmo med dvema vodnima balonoma, ki je bila najbolj priljubljena med otroci, ki so prišli iz širšega območja Apaške doline. Na koncu so trije najboljši (1. Tjaša Horvat, 2. Anej Dresler, 3. Rene Leopold) udeleženci dobili priznanje za dosežena mesta in pa majhne praktične nagrade.

Malčki so se zabavali na „otroškem dnevu

Tudi sveta maša za stanovalce domov za starejše iz občine Sv. Jurij ob Ščavnici

StarejšiNa Stari Gori je potekalo zanimivo in prisrčno srečanje občanov občine Sv. Jurij ob Ščavnici, ki bivajo v Domu starejših v Gornji Radgoni in Domu Lukavci in ga je ob pomoči Občinske organizacije RK in Društva podeželskih žena občine Sv. Jurij ob Ščavnici, pripravila domača občina. Drugo srečanje se je pričelo z obiskom sv. maše v cerkvi Sv. Duha na Stari Gori, ki jo je daroval duhovni pomočnik župnije Sv. Jurij ob Ščavnici, Mirko Rakovec. Pred pričetkom maše je stanovalce in njihove spremljevalce pozdravil župan občine Sv. Jurij ob Ščavnici Miroslav Petrovič, ki je povedal, kako je namen srečanja, da jih vsako leto vsaj enkrat povabijo v občino, od koder jih je pot zanesla v domove za starejše.

Župan sprejel občane, ki živijo v domovih

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Apaška dolina v Podgorju

 

Množice rajale na „Maškaradi 2013“

Maske PodgorjeTudi na skrajnem zahodu Pomurja, v Apaški dolini, je znova potekalo enkratno pustovanje, ki je pritegnilo na desetine mlajših in odraslih mask. Na svoje so najprej prišli najmlajši, nato pa v večernem času še tisti drugi, ki so se, kljub kriznim časom in socialni stiski, želeli nekoliko poveseliti. V organizaciji Turističnega društva Čemaž – Apaške doline, je namreč v soboto, 9. februarja v Apaški dolini potekalo zanimivo pustno rajanje „Maškarada 2013“. Vse skupaj se je že zgodaj popoldan začelo ob Gasilskem domu Podgorje, kjer so se najprej zbrali otroci in njihovi spremljevalci, pozneje pa vsi ostali.

Prišlo je na desetine takšnih in drugačnih mask, pa ne le iz cele Apaške doline temveč tudi iz drugih krajev, tako s slovenske kot sosednje, avstrijske strani. Večja skupina mask pa je prišla celo iz Sladkega Vrha ter ostalih krajev iz občin Šentilj in Sveta Ana.

Po zbiranju mask se je pustna parada sicer najprej podala iz Podgorja proti TRC Zg. Konjišče in potem nazaj do gasilskega doma Podgorje, kjer so bile na sporedu animacije za otroke z Andrejo Zrnič. Najmlajšim maskam so podelili tudi nagrade in jih pogostili, vrhunec dogajanja pa je bil v večernem času, ko sta za prijetno vzdušje poskrbela znani pevec Branko Sitar – Štajerski Mišo, s prijateljem Benom. Najbolj izvirne in najlepše maske pa so še posebej nagradili. In ob vsem videnem in doživetem so zasluženo žarele oči neutrudne predsednice TD Čemaž Marije Krstič, ki je s prijatelji iz društva ter družinskimi člani veliko garala, a se je na koncu izplačalo...

Sicer pa so pustno rajanje pripravili tudi v radgonskem Maximusu, kjer se je poveselilo več deset malih mask, katere so tudi obdarili.

PUST JE ZA SLOVENCE POSEBEN DOGODEK

Izmed vseh takšnih in drugačnih praznovanj, ki jih častimo, sodi “šegasti” pust gotovo med tiste, ki jih ljudje še posebej spoštujejo. In veliko je logičnih dokazov, da bi moral biti prvi novoletni mesec, mesec marec. V rimskih časih je bil februar dvanajsti mesec, saj je to bil mesec očiščevalnih obredov, kar bi danes lahko primerjali s postom, značilnim za čas po pustu. Namen teh obredov je bil stopiti v novo leto čist. To je vodilo v marčevsko veseljačenje. Mi smo novo leto premaknili v januar, ohranili pa smo tedanje novoletno praznovanje, ki se nam danes kaže v pustnih norčijah. Vse novo leto je odvisno od tega, kakšen bo ta dan. Proslavimo ga z obilo pijače in jedače. Plesi in ženitovanja, splošno rajanje, vse to je čas pusta. “Ob pustu so zrele neveste, ob postu pa preste”, pravi slovenski pregovor.

Ob novem letu je treba s starim pomesti. Zato na Slovenskem ob pustu vežejo brezove metle. Najstarejša podoba maskiranca, kar jih poznamo, je verjetno dvajset tisoč let stari čarovnik, naslikan na skalno steno v jami Trois Freres. Drugo šemsko obdobje je pust, ki je premični praznik, le da je glavni pustni dan vedno določen: to je pustni torek. Pravi pustni dnevi so pustna nedelja, ponedeljek in torek, sobota pa je moderni dodatek. Konec pusta je pepelnična sreda, ki je vedno štirideset dni pred velikonočno nedeljo. Kdaj je bil uveden štiridesetdnevni post, v zahodni Cerkvi ni znano. Ker je bil post zelo strog, je razumljivo, da so ljudje hoteli poprej poveseljačiti in si zraven privoščiti še obilo jedače in pijače. Pustna požrešna razbrzdanost se je prevesila v post in pokoro. Post ne pomeni samo očiščevalnega procesa, ampak tudi žrtvovanje materialnega duhovnemu. Žrtev pomeni že sama beseda pust; izraz je v slovenščini okrnjen, moral bi se glasiti: pusti meso! V romanskih deželah je v glavnem obveljal italijanski karneval iz latinskega carnem levare, pustiti meso. Besedo karneval uporabljamo v več pomenih. Karneval je lahko predpustni čas. Z njim označujemo tudi splošno vse, kar sodi k pustovanju: maskiranje, gostije, plese v maskah, sprevode z vozovi in maskiranimi skupinami in vse to se je razširilo po svetu. V Sloveniji se je ohranilo najmanj 150 tradicionalnih mask iz starega šemskega izročila. Naš pust je torej mnogoplasten pojav in z njim v zvezi je veliko šeg, navad, verovanj, prerokovanj, rekov, pesmi in jedil. Našemljenci ne nastopajo le v pustnem času. V nepustnem času nastopajo zgornjedolinski bohinjski otepovci (26. in 31. decembra), ki so edini predstavniki manističnih našemljevcev pri nas, na svete kralje pa koledujejo našemljeni kraljitarji. Šeme nastopajo pri nas še ob ženitvovanjih, pri kolinah in drugod pri raznih kmečkih opravilih. Kurent postaja nekakšna folklorna maskota nove slovenske države. Kurentovanje se je spremenilo v komercialno folklorno prireditev z imenom ptujsko kurentovanje...

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zanimivosti Apaška dolina v Podgorju