Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Slovenija premore 6030 naselij 10197 ulic

 

Imamo največ naselij z imenom: Gradišče, Pristava, Brezje, Dolenja vas, Potok in Ravne, med ulicami pa prevladujejo: Šolske, Prešernove, Cankarjeve, Vrtne in Gregorčičeve

Tabla LomanošePo podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) je 1. januarja 2011 bilo v Sloveniji natanko 6.030 naselij in 10.197 ulic. Med slovenskimi naselji, evidentiranimi v začetku leta 2011, je bilo veliko enakoimenskih. Med temi je bilo največ, 328, takih, ki so se ponovila dvakrat. 83 imen naselij se je ponovilo trikrat, 28 štirikrat, 30 pa petkrat ali večkrat. Največkrat sta se ponovili imeni Gradišče in Pristava, osemkrat; po sedemkrat so se ponovila imena Brezje, Dolenja vas, Potok in Ravne, po šestkrat pa Brdo, Dobrava, Draga, Javorje, Kal, Laze, Log, Planina, Podkraj, Selce in Trnovec. Le 11 naselij meri 50 km2 ali več. Po površini največje naselje v Sloveniji je bilo tudi v začetku januarja 2011 naselje Ljubljana. Merilo je 164 km2. Vsa druga naselja so merila manj kot 100 km2. Med temi je bilo 10 takih, ki so bila uvrščena v velikostni razred od 50 do 100 km2, in sicer Snežnik (občina Ilirska Bistrica), Trenta (Bovec), Krnica (Gorje), Stara Fužina (Bohinj), Kamniška Bistrica (Kamnik), Mojstrana (Kranjska Gora), Ukanc, Nemški Rovt (obe Bohinj), Kokra (Preddvor) in Podstenice (Dolenjske Toplice).

V začetku leta 2011 je bilo med ulicami z enakimi imeni največ Šolskih ulic, in sicer so jo imeli v kar 42 občinah. Nekatere so imele celo več ulic s tem imenom: v občini Domžale so na primer štiri (v naseljih Domžale, Dob, Ihan in Spodnje Jarše), v občini Lendava so tri (v naseljih Genterovci, Kapca in Hotiza), po dve pa sta v občinah Maribor (Maribor in Limbuš), Ribnica (Ribnica in Dolenja vas), Slovenska Bistrica (Slovenska Bistrica in Zgornja Polskava) in Slovenske Konjice (Loče in Slovenske Konjice). Na začetku letošnjega leta je imela največ hišnih številk Ižanska cesta v občini Ljubljana, 470; sledili sta ji ulica Podlubnik v občini Škofja Loka s 356 hišnimi številkami in Dunajska cesta v občini Ljubljana s 328 hišnimi številkami. Vse preostale ulice v Sloveniji so imele manj kot 300 hišnih številk. Največ ulic je imelo od 1 do 100 hišnih številk, in sicer 9.776 ulic (to je približno 96 % vseh ulic v Sloveniji). 142 ulic je imelo od 100 do 200 hišnih številk, le 17 ulic pa je imelo od 200 do 300 hišnih številk. Ugotovili so, da obstajajo tudi ulice brez hišnih številk; takih ulic je bilo 259 (to je približno 2,5 %). 23 % naselij ima površino, ki je manjša od 1 km2

Če naselja med seboj primerjamo po njihovi površini, lahko ugotovimo, da je polovica naselij v Sloveniji večja od 1,96 km2, polovica pa manjša. Povprečna velikost naselja je 3,37 km2. Sicer pa je po površini največje naselje Ljubljana, ki edino obsega več kot 150 km2. Vsa ostala naselja so manjša, saj obsegajo manj kot 100 km2. Med naselja, ki se še približajo tej površini, se uvrščata le še naselji Snežnik in Trenta, vsako od njiju pa je približno 2-krat manjše od naselja Ljubljana.

Po površini najmanjše naselje je naselje Razbore - k. o. Poljane v občini Šmartno pri Litiji. Naselje, ki po površini meri le 0,008 km2 je približno 20.000-krat manjše od največjega naselja Ljubljana. Omenjeno naselje nima prebivalcev. Med petdesetimi po površini najmanjšimi naselji po štiri naselja pripadajo občini Krško in Črnomelj, po tri pa občinam Kostel, Sodražica in Trebnje.

Največ prebivalcev živi v naselju Ljubljana, saj je edino naselje, v katerem prebiva več kot 250.000 prebivalcev. Če primerjamo število prebivalcev med naseljem Ljubljana in občino Ljubljana, ugotovimo, da v naselju Ljubljana živi kar 97 % vseh prebivalcev te občine. Vsa preostala naselja so po številu prebivalcev precej manjša od naselja Ljubljana, saj ima le nekaj več kot deset naselij nad 10.000 prebivalcev; med njimi najbolj izstopa naselje Maribor s približno 90.000 prebivalci. Slab odstotek naselij v Sloveniji nima prebivalcev. Skoraj polovica teh naselij se nahaja v občini Kočevje. Pogosto so sestavni del imena naselja tudi besede vas, Vrh, Gora, Gorica in Brdo. Dobre 4 % imen naselij je sestavljenih tako, da se v imenu naselja pojavi beseda vas, približno odstotek manj naselij pa ima v imenu besedo Vrh.

Med naselji v Sloveniji ima več kot 1.500 ulic le naselje Ljubljana, ki ima kar 15 % vseh slovenskih ulic. Po številu ulic naselju Ljubljana sledita še naselji Maribor in Celje. Obe naselji imata po manj kot 1.000 ulic. Vsa ostala naselja, ki imajo uveden ulični sistem, imajo po manj kot 200 ulic. Najmanj ulic imajo naselja Studence (občina Hrastnik), Podgrad (občina Ljubljana), Podgorje (občina Kamnik), Anhovo (občina Kanal) in Dobrovlje (občina Zreče). Našteta naselja imajo po dve ulici. Največjo skupino naselij pa predstavljajo naselja, ki nimajo uvedenega uličnega sistema; takih naselij je 95 %. Na največ naselij je razdeljena jugovzhodna Slovenija, ki je tudi po površini največja statistična regija, nekaj manj naselij pa ima osrednjeslovenska regija. Vsaka od omenjenih regij ima približno 17 % vseh naselij v Sloveniji. Na najmanj naselij pa sta razdeljeni koroška in zasavska statistična regija, ki sta tudi površinsko med najmanjšimi. Koroška statistična regija zajema slabih 2,5 % naselij, zasavska pa manj kot 2 %. V osrednjeslovenski regiji se nahajata tako naselje z najmanjšo kot tudi naselje z največjo površino.

Vrstni red pri številu ulic je na ravni regij nekoliko drugačen. Največ ulic je v osrednjeslovenski regiji, in sicer 2.907 (29 %), skoraj tisoč manj jih je v podravski in še približno toliko manj v savinjski. Manj kot 200 ulic imata le notranjsko-kraška in zasavska statistična regija. Imena ulic se pogosto navezujejo na imena znanih osebnosti, krajev, rek in drugih znamenitosti na nekem določenem območju. Ljubljanska cesta se na primer največkrat pojavi v osrednjeslovenski regiji, Mariborska cesta in Dravska ulica v podravski, Celjska cesta in Slomškova ulica v savinjski regiji, Gregorčičeva ulica v goriški, Panonska ulica v pomurski, Alpska cesta pa le v gorenjski statistični regiji...

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zanimivosti Slovenija premore 6030 naselij 10197 ulic