Adventni venec ob 400-letni modri kavčini

Advent CerkvenjakTuristično društvo Cerkvenjak, ki predvsem skrbi za promocijo kraja in omenjene občine v Slovenskih goricah, skozi vse leto izvaja številne aktivnosti ter pripravlja takšne in drugačne dogodke in prireditve. Med njimi je gotovo najodmevnejša košnja na stari način, svoje dejavnosti pa ob koncu leta zaključijo z izdelavo in postavitvijo adventnega venca v središču Cerkvenjaka, in postavitvijo božičnih jaslic ob cerkvi Sv. Antona. Adventni venec člani društva izdelujejo pri svojem predsedniku Alojzu Zorku in tako je bilo tudi letos.

Ob Johanezovi kapeli v Cerkvenjaku so prižgali prvo svečko

Na ogled so tudi jaslice v kapniški jami

Advent pri MirjaniTudi ob letošnjem začetku adventnega časa je bilo zanimivo, veselo in prijetno v (in ob) Cvetličarni Mirjana, na gornjem grisu v Gornji Radgoni. Zadnji konec tedna v novembru so namreč, v sodelovanju z domačim vrtcem Manka Golarja, pripravili zanimive, že 17. tradicionalne adventne delavnice z izdelavo adventno-božičnih aranžmajev, spominkov in okraskov. Kot nam je povedala Mirjana Kavčič so adventne aktivnosti v cvetličarni, na dvorišču in kapniški jami potekale skozi cele dneve, le adventne delavnice so bile v popoldanskem oz. večernem času, ko so na svoje prišli otroci ter njihovi starši, dedki in babice.

Otroci so ustvarjali v adventnih delavnicah

Pripravili so prvo izmenjevalnico oblačil, ki je mnogim omogočila trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe

IzmenjevalnicaPrav v času, ko se je, ne le v ZDA temveč po vsem svetu in tudi pri nas, največ govorilo o „črnem petku" ter zapravljanju in razsipništvu, se je v Mladinskem centru Gornja Radgona odvijala nadvse koristna akcija, ki jo je pripravila Iniciativa za zelene ideje „Rastišče". Šlo je za prvo izmenjevalnico oblačil v tem delu države, na katero so številni Prleki, Prekmurci, Štajerci in drugi prinesli kose oblačil, modnih dodatkov ali obutve, ki jih ne nosijo več, ter si za domov izbrali druge, katerih več ne uporablja kdo drug.

Zamenjali so oblačila in obutev

Kmečke ženske v Hiši dišečega traminca

Kmečke ženske pri SteyerjuDruštvo Kmečkih žena Apače, ki ga vodi Ema Škrobar, in ki deluje že 29 let, vsa leta svojega obstoja, ob koncu leta, pripravlja novoletno-božično srečanje članic društva, s katerim se jim zahvalijo za njihovo delovanje v društvu skozi vso leto. To je pravzaprav prijetno druženje, katerega se članice rade udeležujejo. In tako je bilo tudi tokrat, ko se je srečanja v znameniti Hiši dišečega traminca, na posestvu Steyer v Plitvici, udeležilo 38 članic. Prisotne je najprej pozdravila predsednica društva Ema Škrobar, ki se je članicam zahvalila za celoletno delo v društvu. Izrazila je tudi zadovoljstvo, da so se tako množično udeležile srečanja, ki je ob občnem zboru, njihovo največje srečanje in druženje.

Članice DKŽ Apače so imele novoletno srečanje pri Steyerju

Otroci (in ne le oni) bodo vse do 2. januarja 2019 prišli na svoje v SikaluZOO pri Radencih

SikaluZOOPodobno, kot že vrsto let, ob bližajočih se božično-novoletnih praznikih, bodo tudi letos na posestvu SikaluZOO, ki ga decembra preimenujejo v „Lučkolandijo" v Boračevi, dober streljaj iz središča Radencev, pripravili božične jaslice z živimi živalmi. Na površini treh hektarjev v samem živalskem vrtu družine Mitev, si bodo lahko obiskovalci, kjer so v tem času v ospredju otroci, med sprehodom ogledali edinstveno pravljično deželo z velikim številom živali, svetlobnih podobic: angelčkov, božičkov, jelenčkov, zvezdic, božičkov grad, vlakec, božičkove sani, snežinke, zvončke, veliko število lučk, darilnih paketov..., ki si jih je najlepše ogledati v temi.

Lučkolandija – pravljična dežela za otroke odpira vrata

Vrtni center Kurbus v znamenju velike adventne razstave in prazničnih lučk

Vrtni center KurbusTik ob regionalni cesti so na izhodu iz Gornje Radgone, v smeri Radencev, v Vrtnem centru Kurbus odprli že šesto veliko adventno razstavo, na kateri je božično novoletna dekoracija na ogled v soju lučk. Vstop na razstavo je brezplačen, saj je vse razstavljene artikle moč tudi kupiti. S tem v Vrtnem centru Kurbus prodajnemu prostoru vdihnejo nove vsebine, obiskovalcem pa ponudijo številne ideje za krasitev doma ter poskrbijo, da pozabijo na skrbi in začutijo čarobnost adventnega časa.

Zaživela je „Zimska pravljica

Zakonca Jožefa in Mirko Gumilar sta obeležila 65 let skupnega življenja

Železna poroka GumilarČeprav je pri nas kar veliko zlatih, bisernih, smaragdnih in diamantnih zakonskih jubilejev, pa je le redkim dan izjemni zakonski jubilej, ki mu v večini pravijo železna poroka, ponekod pa tudi briljantna. Pred dnevi je namreč minilo šest desetletij in pol, odkar sta si v farni cerkvi Marijinega rojstva na Tišini večno zvestobo v dobrem in slabem ter ljubezen obljubila Jožefa, roj. Žemljič, in Mirko Gumilar, oba z bližnjih Petanjcev. Ob izteku letošnjega oktobra sta 65. obletnico s priložnostno slovesnostjo obeležila v domu Elizabeta pri Svetem Juriju na Goričkem, ki je enota Doma starejših Rakičan. Tam namreč slavljenka že poldrugo leto prebiva. Priči ob tovrstni izjemno redki obletnici poroke sta bila njuna hčerka Marjeta in sin Slavko, verski obred pa je v prostorih doma opravil matični župnik v župniji Tišina Boštjan Čeh.

Tudi pri devetdesetih se počutita odlično

Marija in Ivan Lorenčič sta obeležila biserno poroko

Biserna poroka LorenčičPred dnevi sta Marija in Ivan Lorenčič iz Maribora, v krogu domačih in prijateljev obeležila biserni zakonski jubilej. Svoje 60 - letno skupno zakonsko življenje sta potrdila v cerkvi sv. Ruperta v rojstni Voličini, kjer sta se poročila pred šestimi desetletji. Tokrat sta oba obreda, civilni in cerkveni, potekala v cerkvi. Civilni obred je opravil župan občine Lenart, mag. Janez Kramberger, ki je bisernoporočencema namenil nekaj lepih besed in jima izročil še eno listino, cerkvenega pa ob darovani sveti maši, ob asistenci domačega župnika Franca Muršeca in duhovnika Marka Veršiča, škof dr. Stanislav Lipovšek. Izrazil je veliko veselje nad zakoncema, ki sta zgled družine, »kakršna naj bi bila vrednota družbe. Hvala vama za vse, kar sta dobrega storila v Cerkvi. Vesel sem, da lahko potrdim vajin zakon tukaj v vajini rojstni župniji, kamor se rada vračata.«

Iz Maribora sta prišla v rojstno vas

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Slovenija premore 6030 naselij 10197 ulic

 

Imamo največ naselij z imenom: Gradišče, Pristava, Brezje, Dolenja vas, Potok in Ravne, med ulicami pa prevladujejo: Šolske, Prešernove, Cankarjeve, Vrtne in Gregorčičeve

Tabla LomanošePo podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) je 1. januarja 2011 bilo v Sloveniji natanko 6.030 naselij in 10.197 ulic. Med slovenskimi naselji, evidentiranimi v začetku leta 2011, je bilo veliko enakoimenskih. Med temi je bilo največ, 328, takih, ki so se ponovila dvakrat. 83 imen naselij se je ponovilo trikrat, 28 štirikrat, 30 pa petkrat ali večkrat. Največkrat sta se ponovili imeni Gradišče in Pristava, osemkrat; po sedemkrat so se ponovila imena Brezje, Dolenja vas, Potok in Ravne, po šestkrat pa Brdo, Dobrava, Draga, Javorje, Kal, Laze, Log, Planina, Podkraj, Selce in Trnovec. Le 11 naselij meri 50 km2 ali več. Po površini največje naselje v Sloveniji je bilo tudi v začetku januarja 2011 naselje Ljubljana. Merilo je 164 km2. Vsa druga naselja so merila manj kot 100 km2. Med temi je bilo 10 takih, ki so bila uvrščena v velikostni razred od 50 do 100 km2, in sicer Snežnik (občina Ilirska Bistrica), Trenta (Bovec), Krnica (Gorje), Stara Fužina (Bohinj), Kamniška Bistrica (Kamnik), Mojstrana (Kranjska Gora), Ukanc, Nemški Rovt (obe Bohinj), Kokra (Preddvor) in Podstenice (Dolenjske Toplice).

V začetku leta 2011 je bilo med ulicami z enakimi imeni največ Šolskih ulic, in sicer so jo imeli v kar 42 občinah. Nekatere so imele celo več ulic s tem imenom: v občini Domžale so na primer štiri (v naseljih Domžale, Dob, Ihan in Spodnje Jarše), v občini Lendava so tri (v naseljih Genterovci, Kapca in Hotiza), po dve pa sta v občinah Maribor (Maribor in Limbuš), Ribnica (Ribnica in Dolenja vas), Slovenska Bistrica (Slovenska Bistrica in Zgornja Polskava) in Slovenske Konjice (Loče in Slovenske Konjice). Na začetku letošnjega leta je imela največ hišnih številk Ižanska cesta v občini Ljubljana, 470; sledili sta ji ulica Podlubnik v občini Škofja Loka s 356 hišnimi številkami in Dunajska cesta v občini Ljubljana s 328 hišnimi številkami. Vse preostale ulice v Sloveniji so imele manj kot 300 hišnih številk. Največ ulic je imelo od 1 do 100 hišnih številk, in sicer 9.776 ulic (to je približno 96 % vseh ulic v Sloveniji). 142 ulic je imelo od 100 do 200 hišnih številk, le 17 ulic pa je imelo od 200 do 300 hišnih številk. Ugotovili so, da obstajajo tudi ulice brez hišnih številk; takih ulic je bilo 259 (to je približno 2,5 %). 23 % naselij ima površino, ki je manjša od 1 km2

Če naselja med seboj primerjamo po njihovi površini, lahko ugotovimo, da je polovica naselij v Sloveniji večja od 1,96 km2, polovica pa manjša. Povprečna velikost naselja je 3,37 km2. Sicer pa je po površini največje naselje Ljubljana, ki edino obsega več kot 150 km2. Vsa ostala naselja so manjša, saj obsegajo manj kot 100 km2. Med naselja, ki se še približajo tej površini, se uvrščata le še naselji Snežnik in Trenta, vsako od njiju pa je približno 2-krat manjše od naselja Ljubljana.

Po površini najmanjše naselje je naselje Razbore - k. o. Poljane v občini Šmartno pri Litiji. Naselje, ki po površini meri le 0,008 km2 je približno 20.000-krat manjše od največjega naselja Ljubljana. Omenjeno naselje nima prebivalcev. Med petdesetimi po površini najmanjšimi naselji po štiri naselja pripadajo občini Krško in Črnomelj, po tri pa občinam Kostel, Sodražica in Trebnje.

Največ prebivalcev živi v naselju Ljubljana, saj je edino naselje, v katerem prebiva več kot 250.000 prebivalcev. Če primerjamo število prebivalcev med naseljem Ljubljana in občino Ljubljana, ugotovimo, da v naselju Ljubljana živi kar 97 % vseh prebivalcev te občine. Vsa preostala naselja so po številu prebivalcev precej manjša od naselja Ljubljana, saj ima le nekaj več kot deset naselij nad 10.000 prebivalcev; med njimi najbolj izstopa naselje Maribor s približno 90.000 prebivalci. Slab odstotek naselij v Sloveniji nima prebivalcev. Skoraj polovica teh naselij se nahaja v občini Kočevje. Pogosto so sestavni del imena naselja tudi besede vas, Vrh, Gora, Gorica in Brdo. Dobre 4 % imen naselij je sestavljenih tako, da se v imenu naselja pojavi beseda vas, približno odstotek manj naselij pa ima v imenu besedo Vrh.

Med naselji v Sloveniji ima več kot 1.500 ulic le naselje Ljubljana, ki ima kar 15 % vseh slovenskih ulic. Po številu ulic naselju Ljubljana sledita še naselji Maribor in Celje. Obe naselji imata po manj kot 1.000 ulic. Vsa ostala naselja, ki imajo uveden ulični sistem, imajo po manj kot 200 ulic. Najmanj ulic imajo naselja Studence (občina Hrastnik), Podgrad (občina Ljubljana), Podgorje (občina Kamnik), Anhovo (občina Kanal) in Dobrovlje (občina Zreče). Našteta naselja imajo po dve ulici. Največjo skupino naselij pa predstavljajo naselja, ki nimajo uvedenega uličnega sistema; takih naselij je 95 %. Na največ naselij je razdeljena jugovzhodna Slovenija, ki je tudi po površini največja statistična regija, nekaj manj naselij pa ima osrednjeslovenska regija. Vsaka od omenjenih regij ima približno 17 % vseh naselij v Sloveniji. Na najmanj naselij pa sta razdeljeni koroška in zasavska statistična regija, ki sta tudi površinsko med najmanjšimi. Koroška statistična regija zajema slabih 2,5 % naselij, zasavska pa manj kot 2 %. V osrednjeslovenski regiji se nahajata tako naselje z najmanjšo kot tudi naselje z največjo površino.

Vrstni red pri številu ulic je na ravni regij nekoliko drugačen. Največ ulic je v osrednjeslovenski regiji, in sicer 2.907 (29 %), skoraj tisoč manj jih je v podravski in še približno toliko manj v savinjski. Manj kot 200 ulic imata le notranjsko-kraška in zasavska statistična regija. Imena ulic se pogosto navezujejo na imena znanih osebnosti, krajev, rek in drugih znamenitosti na nekem določenem območju. Ljubljanska cesta se na primer največkrat pojavi v osrednjeslovenski regiji, Mariborska cesta in Dravska ulica v podravski, Celjska cesta in Slomškova ulica v savinjski regiji, Gregorčičeva ulica v goriški, Panonska ulica v pomurski, Alpska cesta pa le v gorenjski statistični regiji...

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zanimivosti Slovenija premore 6030 naselij 10197 ulic