Na tradicionalno pustno rajanje prišli skorajda vsi krajani

Pust MahovciŠportno turistično društvo (ŠTD) Mahovci, vasice z nekaj več kot sto prebivalcev, je v sodelovanju z Vaškim odborom Mahovci tudi letos pripravilo tradicionalno pustno prireditev »Kurentovanje v Mahovcih«. Prireditev, ki se je pričela zgodaj popoldan, so letos s svojim obiskom počastili kurenti KUD Polanec iz Starš na Dravskem polju, ki imajo v svojih vrstah tudi člana ŠTD Mahovci Davida Habjaniča. V lepem zimskem vremenu se je na športnem centru v Mahovcih zbralo zelo veliko obiskovalcev, praktično več kot je v vasi prebivalcev, kateri so nestrpno pričakovali kurente. Slednji so se najprej ustavili na kmetiji Jančar, kjer so se okrepčali in pripravili za pohod po vasi.

»Kurentovanje v Mahovcih« spet navdušilo

Dedek Mraz prišel tudi v Lutverce

Dedek Mraz LutverciV prostovoljnem gasilskem društvu Lutverci že peto leto zapored pripravljamo obdaritev otrok vasi Lutverci in Plitvica s prihodom dedka Mraza. Tudi letos smo dedku Mrazu poslali povabilo, da naj obišče naše otroke, in res je prišel. V petek, 29. decembra 2017 ga je pričakalo 46 otrok s starši, starimi starši ali tetami. Tako smo gasilski dom napolnili do zadnjega kotička.

Dedek Mraz se je odzval vabilu

Turistična kmetija Roškar je gostila nepozabno srečanje in druženje rodbine s Plitvičkega Vrha

Rodbina JaušovecDandanes, v tem hitrem tempu življenja in tehnološkem napredku, ko tudi po lastni krivdi nimamo časa za druženja s prijatelji, znanci in celo s svojci ne, je vsako družabno in družinsko srečanje prav lepo doživetje. In tako se je nadvse prijetno srečanje potomcev Ane, ki je bila rojena leta 1904, in Jakoba Jaušovec (1906), in sta z družino živela na Plitvičkem Vrhu pri Gornji Radgoni, odvijalo minulo soboto, na Turistični kmetiji Roškar v Lastomercih. Na srečanju, kjer se je zbralo 60 potomcev rodbine Jaušovec, med njimi tudi še živeči otroci, ki so razumljivo že v letih. Prišli so: Tilika, Vili, Erna in Štefka, manjkala pa je le Anica, sploh pa so bili udeleženci srečanja od blizu in daleč, najdlje iz Slovenske Bistrice in Gradca. Srečanje, ki je že šesto po vrsti, pripravljali so jih vsaka tri leta, odslej pa bo potekalo vsaki dve leti, so letos pripravili: Vlasta Šalamun, Drago Sobočan in Miran Senčar.

Samo srečanje je bilo nepozabno in ganljivo, kar niti ne preseneča, saj gre za „isto kri". Sami veseli in nasmejani obrazi, kar je pomenilo še več zabave in smeha. Ker so potomci Ane in Jakoba pevci, Vili je celo vodja pevskih skupin, in med njimi številni glasbeniki, je razumljivo, da je odmevalo lepo petje in glasba. Za glasbeni program je sicer poskrbel Tibor Jaušovec, občasno pa mu je pomagalo kar osem harmonikarjev z igranjem na »frajtonarici«: Nace Sobočan, Boštjan Jaušovec, Nejc Senčar, Tadej Vajngerl, Dejan Potočnik in njegov sin Anže Potočnik, Miran Rola in njegov sin, in najmlajši harmonikar, star šele 5 let, Anže Rola. Mnogi so sicer pogrešali njihovega »prvega harmonikarja« Mira Jaušovca, ki pa se ni mogel udeležiti srečanja. Glasbeniki so tudi šaljivci, zato so prisotni bili deležni humorističnih nastopov muzikantov, tudi skečev, s katerimi so dodobra nasmejali prav vse prisotne. Svoj glasbeni nastop je prispevala tudi Neli Senčar, ki je zaigrala na saksofon.
Udeležence srečanja je v nekaj besedah pozdravila in nagovorila organizatorica srečanja Vlasta Šalamun, ki se je v svojem imenu in imenu soorganizatorjev Draga Sobočana in Mirana Senčarja zahvalila vsem, da so se udeležili tega nepozabnega srečanja. Povedala je, da se je število članov, potomcev rodu Jaušovec, od zadnjega srečanja samo večalo in da je na poti nov član te »družine«, ki se jim bo pridružil že v mesecu juniju. Svoj nagovor je zaključila z mislijo: »Danes je vedno, jutri nikoli, zato naj bo to srečanje za vsakega spet nepozabno«. In bilo je zares nepozabno, saj se je zabava odvijala vse do četrte ure zjutraj. Zaključili pa so jo spet s pesmijo, ki je bila rdeča nit tega srečanja.

(Foto: Ludvik Kramberger)

Srečalo se je 60 potomcev Jaušovec

Na zlati poroki je Mariji in Jožetu Lahu zapel tudi Stane Vidmar

Zlatoporočenca LahPoleg decembrskega vrveža in novoletnega prazničnega vzdušja, so pri družini Lah iz Očeslavcev v občini Gornja Radgona, imeli še posebno slovesno slavje z več kot sto svati. Marija in Jože Lah sta namreč praznovala zlato poroko, saj že 50 let z roko v roki stopata skozi lepoto in bolečino življenja. Zlatoporočenca sta se spoznala po Jožetovem prihodu s služenja vojaškega roka v Makedoniji, ko sta se srečala na vaški veselici v Stavešincih in se takoj zaljubila. Rosno mlada sta se poročila 31. decembra 1967 (Marija pri komaj 18 letih, Jože pri 23) civilno in cerkveno v cerkvi v Gornji Radgoni. Tako ljubezen z vaške veselice traja že pol stoletja.

Ljubezen z vaške veselice traja že 50 let

Med soboto in nedeljo so sekunde do pravoslavnega novega leta odštevali tudi v Termah Lendava

Pravoslavno novo letoPodobno kot marsikje po Sloveniji, zlasti v večjih krajih, kjer živi večje število pravoslavnih vernikov, je čakanje novega pravoslavnega leta, v noči med soboto in nedeljo, potekalo tudi na skrajnjem severovzhodu države. Srbsko kulturno društvo "Jovan Jovanović Zmaj" Lendava je namreč v soboto, 13. januarja zvečer, kot vsako leto poprej, v restavraciji Term Lendava pripravilo novoletno zabavo po julijanskem koledarju, ali najpogosteje rečeno zabavo ob pravoslavnem novem letu. Novoletne zabave so se, poleg članov omenjenega kulturnega društva udeležili tudi njihovi prijatelji in znanci, ne glede na nacionalnost ali veroizpoved, med njimi tudi veliko Slovencev, Madžarov, Hrvatov in drugih. Vse je potekalo v znamenju veselega vzdušja, veliko glasbe, plesov, odlične kulinarike...

Srbsko

Starostniki so se z veseljem zavrteli

DSO zaključek 2017V Domu starejših občanov Gornja Radgona so tik pred koncem leta 2017, praznovali zaključek leta. Že tradicionalna prireditev je bila ponovno odlično obiskana, saj se je zbralo kar 140 stanovalcev doma in njihovih svojcev, tako da so se ob lepo dekoriranih in obloženih omizjih zbrale kompletne družine. Direktor Doma, mag. Marjan Žula, je v uvodnem slavnostnem nagovoru pozdravil tudi prostovoljce, ki so bili povabljeni ter se jim zahvalil za celoletno požrtvovalno in pomembno delo, ki ga opravljajo. Po čisto kratkem pogledu nazaj v poslovno leto 2017, ki ga bo DSO-GR d. o. o. zaključil pozitivno, se je zahvalil zaposlenim, ki skrbijo za to, da je Dom svetel, prijazen in odprt ter za njihovo dobro delo, ki se odražajo v zelo kakovostnih storitvah. Za vse delovne enote je izbral prijazne in lepe besede ter izrazil upanje, da bodo tudi v bodoče živeli in delali kot kolektiv, skupaj s stanovalci pa še naprej kot velika družina.

V radgonskem DSO pripravili tradicionalni zaključek leta za stanovalce in njihove svojce

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Slovenija premore 6030 naselij 10197 ulic

 

Imamo največ naselij z imenom: Gradišče, Pristava, Brezje, Dolenja vas, Potok in Ravne, med ulicami pa prevladujejo: Šolske, Prešernove, Cankarjeve, Vrtne in Gregorčičeve

Tabla LomanošePo podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) je 1. januarja 2011 bilo v Sloveniji natanko 6.030 naselij in 10.197 ulic. Med slovenskimi naselji, evidentiranimi v začetku leta 2011, je bilo veliko enakoimenskih. Med temi je bilo največ, 328, takih, ki so se ponovila dvakrat. 83 imen naselij se je ponovilo trikrat, 28 štirikrat, 30 pa petkrat ali večkrat. Največkrat sta se ponovili imeni Gradišče in Pristava, osemkrat; po sedemkrat so se ponovila imena Brezje, Dolenja vas, Potok in Ravne, po šestkrat pa Brdo, Dobrava, Draga, Javorje, Kal, Laze, Log, Planina, Podkraj, Selce in Trnovec. Le 11 naselij meri 50 km2 ali več. Po površini največje naselje v Sloveniji je bilo tudi v začetku januarja 2011 naselje Ljubljana. Merilo je 164 km2. Vsa druga naselja so merila manj kot 100 km2. Med temi je bilo 10 takih, ki so bila uvrščena v velikostni razred od 50 do 100 km2, in sicer Snežnik (občina Ilirska Bistrica), Trenta (Bovec), Krnica (Gorje), Stara Fužina (Bohinj), Kamniška Bistrica (Kamnik), Mojstrana (Kranjska Gora), Ukanc, Nemški Rovt (obe Bohinj), Kokra (Preddvor) in Podstenice (Dolenjske Toplice).

V začetku leta 2011 je bilo med ulicami z enakimi imeni največ Šolskih ulic, in sicer so jo imeli v kar 42 občinah. Nekatere so imele celo več ulic s tem imenom: v občini Domžale so na primer štiri (v naseljih Domžale, Dob, Ihan in Spodnje Jarše), v občini Lendava so tri (v naseljih Genterovci, Kapca in Hotiza), po dve pa sta v občinah Maribor (Maribor in Limbuš), Ribnica (Ribnica in Dolenja vas), Slovenska Bistrica (Slovenska Bistrica in Zgornja Polskava) in Slovenske Konjice (Loče in Slovenske Konjice). Na začetku letošnjega leta je imela največ hišnih številk Ižanska cesta v občini Ljubljana, 470; sledili sta ji ulica Podlubnik v občini Škofja Loka s 356 hišnimi številkami in Dunajska cesta v občini Ljubljana s 328 hišnimi številkami. Vse preostale ulice v Sloveniji so imele manj kot 300 hišnih številk. Največ ulic je imelo od 1 do 100 hišnih številk, in sicer 9.776 ulic (to je približno 96 % vseh ulic v Sloveniji). 142 ulic je imelo od 100 do 200 hišnih številk, le 17 ulic pa je imelo od 200 do 300 hišnih številk. Ugotovili so, da obstajajo tudi ulice brez hišnih številk; takih ulic je bilo 259 (to je približno 2,5 %). 23 % naselij ima površino, ki je manjša od 1 km2

Če naselja med seboj primerjamo po njihovi površini, lahko ugotovimo, da je polovica naselij v Sloveniji večja od 1,96 km2, polovica pa manjša. Povprečna velikost naselja je 3,37 km2. Sicer pa je po površini največje naselje Ljubljana, ki edino obsega več kot 150 km2. Vsa ostala naselja so manjša, saj obsegajo manj kot 100 km2. Med naselja, ki se še približajo tej površini, se uvrščata le še naselji Snežnik in Trenta, vsako od njiju pa je približno 2-krat manjše od naselja Ljubljana.

Po površini najmanjše naselje je naselje Razbore - k. o. Poljane v občini Šmartno pri Litiji. Naselje, ki po površini meri le 0,008 km2 je približno 20.000-krat manjše od največjega naselja Ljubljana. Omenjeno naselje nima prebivalcev. Med petdesetimi po površini najmanjšimi naselji po štiri naselja pripadajo občini Krško in Črnomelj, po tri pa občinam Kostel, Sodražica in Trebnje.

Največ prebivalcev živi v naselju Ljubljana, saj je edino naselje, v katerem prebiva več kot 250.000 prebivalcev. Če primerjamo število prebivalcev med naseljem Ljubljana in občino Ljubljana, ugotovimo, da v naselju Ljubljana živi kar 97 % vseh prebivalcev te občine. Vsa preostala naselja so po številu prebivalcev precej manjša od naselja Ljubljana, saj ima le nekaj več kot deset naselij nad 10.000 prebivalcev; med njimi najbolj izstopa naselje Maribor s približno 90.000 prebivalci. Slab odstotek naselij v Sloveniji nima prebivalcev. Skoraj polovica teh naselij se nahaja v občini Kočevje. Pogosto so sestavni del imena naselja tudi besede vas, Vrh, Gora, Gorica in Brdo. Dobre 4 % imen naselij je sestavljenih tako, da se v imenu naselja pojavi beseda vas, približno odstotek manj naselij pa ima v imenu besedo Vrh.

Med naselji v Sloveniji ima več kot 1.500 ulic le naselje Ljubljana, ki ima kar 15 % vseh slovenskih ulic. Po številu ulic naselju Ljubljana sledita še naselji Maribor in Celje. Obe naselji imata po manj kot 1.000 ulic. Vsa ostala naselja, ki imajo uveden ulični sistem, imajo po manj kot 200 ulic. Najmanj ulic imajo naselja Studence (občina Hrastnik), Podgrad (občina Ljubljana), Podgorje (občina Kamnik), Anhovo (občina Kanal) in Dobrovlje (občina Zreče). Našteta naselja imajo po dve ulici. Največjo skupino naselij pa predstavljajo naselja, ki nimajo uvedenega uličnega sistema; takih naselij je 95 %. Na največ naselij je razdeljena jugovzhodna Slovenija, ki je tudi po površini največja statistična regija, nekaj manj naselij pa ima osrednjeslovenska regija. Vsaka od omenjenih regij ima približno 17 % vseh naselij v Sloveniji. Na najmanj naselij pa sta razdeljeni koroška in zasavska statistična regija, ki sta tudi površinsko med najmanjšimi. Koroška statistična regija zajema slabih 2,5 % naselij, zasavska pa manj kot 2 %. V osrednjeslovenski regiji se nahajata tako naselje z najmanjšo kot tudi naselje z največjo površino.

Vrstni red pri številu ulic je na ravni regij nekoliko drugačen. Največ ulic je v osrednjeslovenski regiji, in sicer 2.907 (29 %), skoraj tisoč manj jih je v podravski in še približno toliko manj v savinjski. Manj kot 200 ulic imata le notranjsko-kraška in zasavska statistična regija. Imena ulic se pogosto navezujejo na imena znanih osebnosti, krajev, rek in drugih znamenitosti na nekem določenem območju. Ljubljanska cesta se na primer največkrat pojavi v osrednjeslovenski regiji, Mariborska cesta in Dravska ulica v podravski, Celjska cesta in Slomškova ulica v savinjski regiji, Gregorčičeva ulica v goriški, Panonska ulica v pomurski, Alpska cesta pa le v gorenjski statistični regiji...

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zanimivosti Slovenija premore 6030 naselij 10197 ulic