Začela se je sezona kresovanj in prijetnih druženj

Kres Lisjakova strugaPodobno kot že 17 minulih let, so radgonski ribiči ter njihovi družinski člani in simpatizerji ter tudi drugi gostje, veliki petek preživeli ob „tabornem ognju" in slastnih pečenih ribah. Že leta 2000 so namreč radgonski ribiči združili spomladansko čistilno akcijo ob svojem ribniku in ribiški hiši, v Lisjakovi strugi, kjer je spomladi veliko suhega vejevja in neuporabnega lesa, s prižigom kresa. Od začetka so prireditev imenovali „Srečanje ob tabornem ognju", ker pa je prireditev vsako leto za velikonočne praznike, natančneje na „postni" Veliki petek, sedaj temu rečejo „Velikonočno kresovanje".

Ribiči so zakurili v Lisjakovi strugi

Pomurci in Štajerci med 571 igralci, dobili novega kralja družabne kartaške igre

Kartanje šnopsaDolgi in mrzli zimski večeri, zlasti ob vikendih, so za mnoge Prekmurce, Prleke in Štajerce, poleg pikada, fliperja, namiznega nogometa in biljarda, namenjeni predvsem kartaškim (šnops) turnirjem in še nekaterim družabnim igram, ki so dobrodošle za druženje in krajšanje časa. Prav s takšnimi dogodki, predvsem družabnimi igrami in sploh druženji, se ukvarjajo mladi in manj mladi na skrajnjem severovzhodu države, s čimer potrjujejo, da televizija, internet, FB in sploh računalniki le niso povsem zastrupili večine ljudi, ki so se bolj kot ne prenehali družiti s prijatelji, sosedi, znanci in celo s svojimi domačimi.

Milan Niderl iz Gederovcev „Kralj šnopsa 2018

Ob druženju še izobraževanje kmečkih žensk

Društvo kmečkih žena ApačeDruštvo Kmečkih žena Apače, ki ga že dolgo vodi predsednica Ema Škrobar, med drugim skrbi tudi za dobro počutje svojih članic, ki jih je v društvu okoli 80. Tako vsako leto v začetku marca, nekako pred dnevom žena, pripravijo srečanje, ki predstavlja prijetno druženje in tudi izobraževanje članic društva. Tokrat so srečanje, ki je potekalo na Turistični kmetiji Marko v Nasovi, začeli z enim takšnim izobraževanje, in sicer s predavanjem vrtnarske strokovnjakinje Brigita Bukovec iz Vrtnarstva Kurbus. Predavala je o presajanju balkonskih rož in vzdrževanje orhidej, katere so v „Tropskem raju" pri Kurbusu na Meleh na ogled vse do 18. marca.

V Nasovi je potekalo prijetno srečanje članic DKŽ Apače

Na tradicionalno pustno rajanje prišli skorajda vsi krajani

Pust MahovciŠportno turistično društvo (ŠTD) Mahovci, vasice z nekaj več kot sto prebivalcev, je v sodelovanju z Vaškim odborom Mahovci tudi letos pripravilo tradicionalno pustno prireditev »Kurentovanje v Mahovcih«. Prireditev, ki se je pričela zgodaj popoldan, so letos s svojim obiskom počastili kurenti KUD Polanec iz Starš na Dravskem polju, ki imajo v svojih vrstah tudi člana ŠTD Mahovci Davida Habjaniča. V lepem zimskem vremenu se je na športnem centru v Mahovcih zbralo zelo veliko obiskovalcev, praktično več kot je v vasi prebivalcev, kateri so nestrpno pričakovali kurente. Slednji so se najprej ustavili na kmetiji Jančar, kjer so se okrepčali in pripravili za pohod po vasi.

»Kurentovanje v Mahovcih« spet navdušilo

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Slovenija premore 6030 naselij 10197 ulic

 

Imamo največ naselij z imenom: Gradišče, Pristava, Brezje, Dolenja vas, Potok in Ravne, med ulicami pa prevladujejo: Šolske, Prešernove, Cankarjeve, Vrtne in Gregorčičeve

Tabla LomanošePo podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) je 1. januarja 2011 bilo v Sloveniji natanko 6.030 naselij in 10.197 ulic. Med slovenskimi naselji, evidentiranimi v začetku leta 2011, je bilo veliko enakoimenskih. Med temi je bilo največ, 328, takih, ki so se ponovila dvakrat. 83 imen naselij se je ponovilo trikrat, 28 štirikrat, 30 pa petkrat ali večkrat. Največkrat sta se ponovili imeni Gradišče in Pristava, osemkrat; po sedemkrat so se ponovila imena Brezje, Dolenja vas, Potok in Ravne, po šestkrat pa Brdo, Dobrava, Draga, Javorje, Kal, Laze, Log, Planina, Podkraj, Selce in Trnovec. Le 11 naselij meri 50 km2 ali več. Po površini največje naselje v Sloveniji je bilo tudi v začetku januarja 2011 naselje Ljubljana. Merilo je 164 km2. Vsa druga naselja so merila manj kot 100 km2. Med temi je bilo 10 takih, ki so bila uvrščena v velikostni razred od 50 do 100 km2, in sicer Snežnik (občina Ilirska Bistrica), Trenta (Bovec), Krnica (Gorje), Stara Fužina (Bohinj), Kamniška Bistrica (Kamnik), Mojstrana (Kranjska Gora), Ukanc, Nemški Rovt (obe Bohinj), Kokra (Preddvor) in Podstenice (Dolenjske Toplice).

V začetku leta 2011 je bilo med ulicami z enakimi imeni največ Šolskih ulic, in sicer so jo imeli v kar 42 občinah. Nekatere so imele celo več ulic s tem imenom: v občini Domžale so na primer štiri (v naseljih Domžale, Dob, Ihan in Spodnje Jarše), v občini Lendava so tri (v naseljih Genterovci, Kapca in Hotiza), po dve pa sta v občinah Maribor (Maribor in Limbuš), Ribnica (Ribnica in Dolenja vas), Slovenska Bistrica (Slovenska Bistrica in Zgornja Polskava) in Slovenske Konjice (Loče in Slovenske Konjice). Na začetku letošnjega leta je imela največ hišnih številk Ižanska cesta v občini Ljubljana, 470; sledili sta ji ulica Podlubnik v občini Škofja Loka s 356 hišnimi številkami in Dunajska cesta v občini Ljubljana s 328 hišnimi številkami. Vse preostale ulice v Sloveniji so imele manj kot 300 hišnih številk. Največ ulic je imelo od 1 do 100 hišnih številk, in sicer 9.776 ulic (to je približno 96 % vseh ulic v Sloveniji). 142 ulic je imelo od 100 do 200 hišnih številk, le 17 ulic pa je imelo od 200 do 300 hišnih številk. Ugotovili so, da obstajajo tudi ulice brez hišnih številk; takih ulic je bilo 259 (to je približno 2,5 %). 23 % naselij ima površino, ki je manjša od 1 km2

Če naselja med seboj primerjamo po njihovi površini, lahko ugotovimo, da je polovica naselij v Sloveniji večja od 1,96 km2, polovica pa manjša. Povprečna velikost naselja je 3,37 km2. Sicer pa je po površini največje naselje Ljubljana, ki edino obsega več kot 150 km2. Vsa ostala naselja so manjša, saj obsegajo manj kot 100 km2. Med naselja, ki se še približajo tej površini, se uvrščata le še naselji Snežnik in Trenta, vsako od njiju pa je približno 2-krat manjše od naselja Ljubljana.

Po površini najmanjše naselje je naselje Razbore - k. o. Poljane v občini Šmartno pri Litiji. Naselje, ki po površini meri le 0,008 km2 je približno 20.000-krat manjše od največjega naselja Ljubljana. Omenjeno naselje nima prebivalcev. Med petdesetimi po površini najmanjšimi naselji po štiri naselja pripadajo občini Krško in Črnomelj, po tri pa občinam Kostel, Sodražica in Trebnje.

Največ prebivalcev živi v naselju Ljubljana, saj je edino naselje, v katerem prebiva več kot 250.000 prebivalcev. Če primerjamo število prebivalcev med naseljem Ljubljana in občino Ljubljana, ugotovimo, da v naselju Ljubljana živi kar 97 % vseh prebivalcev te občine. Vsa preostala naselja so po številu prebivalcev precej manjša od naselja Ljubljana, saj ima le nekaj več kot deset naselij nad 10.000 prebivalcev; med njimi najbolj izstopa naselje Maribor s približno 90.000 prebivalci. Slab odstotek naselij v Sloveniji nima prebivalcev. Skoraj polovica teh naselij se nahaja v občini Kočevje. Pogosto so sestavni del imena naselja tudi besede vas, Vrh, Gora, Gorica in Brdo. Dobre 4 % imen naselij je sestavljenih tako, da se v imenu naselja pojavi beseda vas, približno odstotek manj naselij pa ima v imenu besedo Vrh.

Med naselji v Sloveniji ima več kot 1.500 ulic le naselje Ljubljana, ki ima kar 15 % vseh slovenskih ulic. Po številu ulic naselju Ljubljana sledita še naselji Maribor in Celje. Obe naselji imata po manj kot 1.000 ulic. Vsa ostala naselja, ki imajo uveden ulični sistem, imajo po manj kot 200 ulic. Najmanj ulic imajo naselja Studence (občina Hrastnik), Podgrad (občina Ljubljana), Podgorje (občina Kamnik), Anhovo (občina Kanal) in Dobrovlje (občina Zreče). Našteta naselja imajo po dve ulici. Največjo skupino naselij pa predstavljajo naselja, ki nimajo uvedenega uličnega sistema; takih naselij je 95 %. Na največ naselij je razdeljena jugovzhodna Slovenija, ki je tudi po površini največja statistična regija, nekaj manj naselij pa ima osrednjeslovenska regija. Vsaka od omenjenih regij ima približno 17 % vseh naselij v Sloveniji. Na najmanj naselij pa sta razdeljeni koroška in zasavska statistična regija, ki sta tudi površinsko med najmanjšimi. Koroška statistična regija zajema slabih 2,5 % naselij, zasavska pa manj kot 2 %. V osrednjeslovenski regiji se nahajata tako naselje z najmanjšo kot tudi naselje z največjo površino.

Vrstni red pri številu ulic je na ravni regij nekoliko drugačen. Največ ulic je v osrednjeslovenski regiji, in sicer 2.907 (29 %), skoraj tisoč manj jih je v podravski in še približno toliko manj v savinjski. Manj kot 200 ulic imata le notranjsko-kraška in zasavska statistična regija. Imena ulic se pogosto navezujejo na imena znanih osebnosti, krajev, rek in drugih znamenitosti na nekem določenem območju. Ljubljanska cesta se na primer največkrat pojavi v osrednjeslovenski regiji, Mariborska cesta in Dravska ulica v podravski, Celjska cesta in Slomškova ulica v savinjski regiji, Gregorčičeva ulica v goriški, Panonska ulica v pomurski, Alpska cesta pa le v gorenjski statistični regiji...

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zanimivosti Slovenija premore 6030 naselij 10197 ulic