Pomembno je tudi nedeljsko dopoldansko druženje

Bolšji sejem OrehovciOb gasilskem domu PGD Orehovci, tik ob regionalni cesti Gornja Radgona – Ptuj, že vrsto let deluje bolšji sejem, ki se ne glede na letni časi, odvija vsako prvo nedeljo v mesecu. Na sejmu svoje predmete, ne nove, pač pa stare, prodajajo tisti, ki jih niso odvrgli v smeti in se zavedajo, da bi jih lahko kdo še uporabil. Sejem je zanimiv tudi za zbiratelje starin, saj so mnogi predmeti stari, nekateri tudi več kot sto let. Kot so nam povedali organizatorji iz PGD Orehovci, je sejem namenjen tudi nedeljskemu dopoldanskemu druženju, ki ga je v zadnjem času, ko imamo vsi preveč obveznosti, vse manj. Za nekatere domačine in tudi sosede iz vasi v okolici in celo iz Gornje Radgone in Radencev, je prva nedelja v mesecu, ravno zaradi orehovskega sejma, postala pravi praznik.

Bolšji sejem v Orehovcih še deluje

Zlati medalji tudi v Kranj in Ljubljano

Antonovanje 2019V Jeruzalemsko – Ormoških vinorodnih goricah, natančneje na Kogu, vasici v ormoški občini ob hrvaški meji, so tudi letos ob godu sv. Antona puščavnika pripravili številne prireditve, ki so jih poimenovali „Antonovanje 2019". In čeprav se je v dobrem tednu (Antonov koncert MePZ Prosvetnega društva Ruda Sever Gorišnica; Kulinarični večer na Turistični kmetiji Hlebec; Prireditev „Čurke in vino 2019"; Antonovo kegljanje z lokalno ponudbo na stojnicah; pogovor na temo "Priložnosti podeželja in lokalnih ponudnikov"; Čurkarijada s kulinaričnim razvajanjem - Odprta kuhinja, pokušina čurk in vina, stojnice lokalnih ponudnikov, pester program, prihod slovenskega vinskega kraljestva, 11. razstava na temo reje prašičev...; Romanje k Sv. Antonu Puščavniku; sv. maša za žive in pokojne prašičerejce ter zdravje pri živini;10. srečanje vozil Steyr kluba Kog in starodobnikov, srečanje domačih ansamblov in folklornih skupin, lokalna ponudba na stojnicah...), je bilo v ospredju ocenjevanje čurk s strokovno komisijo in komisijo potrošnikov. Čeprav je vse dogajanje bilo zelo zanimivo posebej kaže omeniti tudi kulinarični dogodek na Turistični kmetiji Hlebec, kjer so obiskovalce počastili s šesthodnim menijem, v katerem so kraljevale kašnate klobase oz. čurke, kot jim pravijo domačini. Tradicionalni lokalni kuhinji so – kot to vedo pri Hlebcu – vnesli pridih sodobnosti.

„Antonovanje 2019

Pripravili so prvo izmenjevalnico otroških oblačil in igrač, ki je mnogim omogočila trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe

Izmenjevalnica oblačil in igračPo decembrski izjemno uspešni „izmenjevalnici" oblačil in obutve za otroke in odrasle, je v sodelovanju radgonske Iniciative Rastišče, skupaj s soboško igralnico Mali ČuDo, ter Mensano, pripravila še „Izmenjevalnico otroških oblačil in igrač" in vsega ostalega. Z željo, da bi nekoliko omilili zapravljanje in razsipništvo, so v igralnico Mali ČuDo v prostorih Mensane v Murski Soboti aktivisti omenjenih organizacij pritegnili kakšno stotnijo otrok in njihovih mamic, očkov, dedkov in babic, ki so prinašali svoje reči, domov pa odnašali „nova" oblačila, obutev, igrače... Glede na to, da je šlo za prvo tovrstno izmenjevalnico, sta glavni organizatorici dogodka, Nika Škof (Rastišče) in Barbara Muhič (Mali ČuDo), zadovoljni z obiskom in tudi izmenjavo. Povesta tudi, da je izmenjevalnica otroških oblačil, igrač in vseh ostalih otroških potrebščin omogočala trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe in igralnega parka otrok, ki je povrhu še zastonj.

Zamenjali so igrače, oblačila in obutev

Pred pol stoletja sta začela iz nič, a z veliko ljubezni

Zlata poroka DruzovičEnako, kot pred 50 leti, ko sta si pred matičarjem in pred oltarjem izrekla zvestobo Zofija in Karel Druzovič iz Gočove pri Sv. Trojici v Slovenskih Goricah, sta tudi tokrat svojo zakonsko zvestobo potrdila pred matičarjem in pred oltarjem. Takrat sta k civilni poroki odšla v Lenart, cerkveni pa v cerkev Sv. Trojice, kjer sta sedaj potekala oba obreda. Civilni obred zlate poroke je tokrat, ob matičarki Dragici Kramberger, prvič v vlogi župana opravil David Klobasa. Dragica je na drobno opisala življenje in delo zlatega para, župan pa jima je namenil nekaj prijaznih besed, ter jima izročil zlatoporočno spominsko listino, ter darilo občine.

Zlato poroko sta obhajala Zofija in Karel Druzovič iz Slovenskih goric

Po šestih desetletjih spet pred istim oltarjem

Biserna poroka SteyerV teh zimskih dneh, ko je največ praznikov in praznovanj, sta 60-letnico poroke, torej biserno poroko obeležila Marija in Ivan Steyer iz Črncev v Apaški dolini. Enako kot pred šestimi desetletji, sta se zakonca, tudi tokrat, skupaj s svojimi domačimi, sosedi in prijatelji, k bisernoporočnemu obredu podala v farno cerkev v Apačah. Pred cerkvijo ju je z igranjem pozdravila Pihalna godba Apače, pri kateri je nekoč igral tudi njun pokojni sin Ivan. Ko so njuni svatje v cerkvi postavili špalir, ju je župnik Janez Ferencek povabil v cerkev, k zahvalni maši in bisernoporočnemu obredu, ki je potekal med darovano sv. mašo.

Pred 60 leti sta se poročila Marija in Ivan Steyer iz Črncev

Najstarejši pomurski policist je pred sedmimi desetletji prišel iz Krškega

Policisti pri ŽabkarjuKo smo zemljani v ponedeljek, 31. decembra 2018 praznovali prihod novega leta 2019, je Jože Žabkar iz Moščancev v občini Puconci, imel dvojni razlog za praznovanje. Najstarejši živeči pomurski policist je namreč prav na silvestrovo praznoval tudi visok osebni jubilej - 98. rojstni dan. Dober teden po jubileju, ko smo mu mnogi voščili in zaželeli še veliko zdravih in zadovoljnih let, so Žabkarja, na njegovem domu obiskali in mu čestitali direktor Policijske uprave Murska Sobota, Damir Ivančić, skupaj s članoma kluba policijskih upokojencev Maksa Perca, Marjanom Horvatom (predsednik) in Romanom Verganom, ki je dolga leta bil Žabkarjev sodelavec, zraven pa je bila tudi tiskovna predstavnica PU Murska Sobota, Suzana Rauš.

Jože Žabkar je obeležil 98. rojstni dan

Nad 150 pohodnikov se je štirinajstič iz Gornje Radgone odpravilo do Rodmošcev

Trstenjakov pohodV spomin na svojega velikega soseda, velikega Prleka, Slovenca, na profesorja, teologa, psihologa, akademika in častnega občana Gornje Radgone, dr. Antona Trstenjaka, človeka svetovnega slovesa, ki je vse svoje življenje posvečal človeku, iskanju poti do njega, bitju prihodnosti, sta Planinsko društvo Gornja Radgona in Turistično društvo Majolka, že štirinajstič organizirali spominski pohod do rojstne akademikove hiše. V lepem in sončnem zimskem vremenu se je nad 150 pohodnikov iz cele Slovenije, odpravilo iz Aleje velikih v Gornji Radgoni, kjer je tudi Trstenjakovo spominsko obeležje, in vse jih je pot vodila po vinorodnih hribčkih do hiše, kjer je pred 113 leti (8.1.1906), akademik Trstenjak bil rojen. Tudi tokratni pohod, dolg 15 km, posvečen 113-letnici rojstva prleškega velikana, je poleg planincev iz domače regije pritegnil tudi ljubitelje narave iz širšega območja Slovenije.

Sprehodili so se v spomin na akademika Trstenjaka

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Slovenija premore 6030 naselij 10197 ulic

 

Imamo največ naselij z imenom: Gradišče, Pristava, Brezje, Dolenja vas, Potok in Ravne, med ulicami pa prevladujejo: Šolske, Prešernove, Cankarjeve, Vrtne in Gregorčičeve

Tabla LomanošePo podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) je 1. januarja 2011 bilo v Sloveniji natanko 6.030 naselij in 10.197 ulic. Med slovenskimi naselji, evidentiranimi v začetku leta 2011, je bilo veliko enakoimenskih. Med temi je bilo največ, 328, takih, ki so se ponovila dvakrat. 83 imen naselij se je ponovilo trikrat, 28 štirikrat, 30 pa petkrat ali večkrat. Največkrat sta se ponovili imeni Gradišče in Pristava, osemkrat; po sedemkrat so se ponovila imena Brezje, Dolenja vas, Potok in Ravne, po šestkrat pa Brdo, Dobrava, Draga, Javorje, Kal, Laze, Log, Planina, Podkraj, Selce in Trnovec. Le 11 naselij meri 50 km2 ali več. Po površini največje naselje v Sloveniji je bilo tudi v začetku januarja 2011 naselje Ljubljana. Merilo je 164 km2. Vsa druga naselja so merila manj kot 100 km2. Med temi je bilo 10 takih, ki so bila uvrščena v velikostni razred od 50 do 100 km2, in sicer Snežnik (občina Ilirska Bistrica), Trenta (Bovec), Krnica (Gorje), Stara Fužina (Bohinj), Kamniška Bistrica (Kamnik), Mojstrana (Kranjska Gora), Ukanc, Nemški Rovt (obe Bohinj), Kokra (Preddvor) in Podstenice (Dolenjske Toplice).

V začetku leta 2011 je bilo med ulicami z enakimi imeni največ Šolskih ulic, in sicer so jo imeli v kar 42 občinah. Nekatere so imele celo več ulic s tem imenom: v občini Domžale so na primer štiri (v naseljih Domžale, Dob, Ihan in Spodnje Jarše), v občini Lendava so tri (v naseljih Genterovci, Kapca in Hotiza), po dve pa sta v občinah Maribor (Maribor in Limbuš), Ribnica (Ribnica in Dolenja vas), Slovenska Bistrica (Slovenska Bistrica in Zgornja Polskava) in Slovenske Konjice (Loče in Slovenske Konjice). Na začetku letošnjega leta je imela največ hišnih številk Ižanska cesta v občini Ljubljana, 470; sledili sta ji ulica Podlubnik v občini Škofja Loka s 356 hišnimi številkami in Dunajska cesta v občini Ljubljana s 328 hišnimi številkami. Vse preostale ulice v Sloveniji so imele manj kot 300 hišnih številk. Največ ulic je imelo od 1 do 100 hišnih številk, in sicer 9.776 ulic (to je približno 96 % vseh ulic v Sloveniji). 142 ulic je imelo od 100 do 200 hišnih številk, le 17 ulic pa je imelo od 200 do 300 hišnih številk. Ugotovili so, da obstajajo tudi ulice brez hišnih številk; takih ulic je bilo 259 (to je približno 2,5 %). 23 % naselij ima površino, ki je manjša od 1 km2

Če naselja med seboj primerjamo po njihovi površini, lahko ugotovimo, da je polovica naselij v Sloveniji večja od 1,96 km2, polovica pa manjša. Povprečna velikost naselja je 3,37 km2. Sicer pa je po površini največje naselje Ljubljana, ki edino obsega več kot 150 km2. Vsa ostala naselja so manjša, saj obsegajo manj kot 100 km2. Med naselja, ki se še približajo tej površini, se uvrščata le še naselji Snežnik in Trenta, vsako od njiju pa je približno 2-krat manjše od naselja Ljubljana.

Po površini najmanjše naselje je naselje Razbore - k. o. Poljane v občini Šmartno pri Litiji. Naselje, ki po površini meri le 0,008 km2 je približno 20.000-krat manjše od največjega naselja Ljubljana. Omenjeno naselje nima prebivalcev. Med petdesetimi po površini najmanjšimi naselji po štiri naselja pripadajo občini Krško in Črnomelj, po tri pa občinam Kostel, Sodražica in Trebnje.

Največ prebivalcev živi v naselju Ljubljana, saj je edino naselje, v katerem prebiva več kot 250.000 prebivalcev. Če primerjamo število prebivalcev med naseljem Ljubljana in občino Ljubljana, ugotovimo, da v naselju Ljubljana živi kar 97 % vseh prebivalcev te občine. Vsa preostala naselja so po številu prebivalcev precej manjša od naselja Ljubljana, saj ima le nekaj več kot deset naselij nad 10.000 prebivalcev; med njimi najbolj izstopa naselje Maribor s približno 90.000 prebivalci. Slab odstotek naselij v Sloveniji nima prebivalcev. Skoraj polovica teh naselij se nahaja v občini Kočevje. Pogosto so sestavni del imena naselja tudi besede vas, Vrh, Gora, Gorica in Brdo. Dobre 4 % imen naselij je sestavljenih tako, da se v imenu naselja pojavi beseda vas, približno odstotek manj naselij pa ima v imenu besedo Vrh.

Med naselji v Sloveniji ima več kot 1.500 ulic le naselje Ljubljana, ki ima kar 15 % vseh slovenskih ulic. Po številu ulic naselju Ljubljana sledita še naselji Maribor in Celje. Obe naselji imata po manj kot 1.000 ulic. Vsa ostala naselja, ki imajo uveden ulični sistem, imajo po manj kot 200 ulic. Najmanj ulic imajo naselja Studence (občina Hrastnik), Podgrad (občina Ljubljana), Podgorje (občina Kamnik), Anhovo (občina Kanal) in Dobrovlje (občina Zreče). Našteta naselja imajo po dve ulici. Največjo skupino naselij pa predstavljajo naselja, ki nimajo uvedenega uličnega sistema; takih naselij je 95 %. Na največ naselij je razdeljena jugovzhodna Slovenija, ki je tudi po površini največja statistična regija, nekaj manj naselij pa ima osrednjeslovenska regija. Vsaka od omenjenih regij ima približno 17 % vseh naselij v Sloveniji. Na najmanj naselij pa sta razdeljeni koroška in zasavska statistična regija, ki sta tudi površinsko med najmanjšimi. Koroška statistična regija zajema slabih 2,5 % naselij, zasavska pa manj kot 2 %. V osrednjeslovenski regiji se nahajata tako naselje z najmanjšo kot tudi naselje z največjo površino.

Vrstni red pri številu ulic je na ravni regij nekoliko drugačen. Največ ulic je v osrednjeslovenski regiji, in sicer 2.907 (29 %), skoraj tisoč manj jih je v podravski in še približno toliko manj v savinjski. Manj kot 200 ulic imata le notranjsko-kraška in zasavska statistična regija. Imena ulic se pogosto navezujejo na imena znanih osebnosti, krajev, rek in drugih znamenitosti na nekem določenem območju. Ljubljanska cesta se na primer največkrat pojavi v osrednjeslovenski regiji, Mariborska cesta in Dravska ulica v podravski, Celjska cesta in Slomškova ulica v savinjski regiji, Gregorčičeva ulica v goriški, Panonska ulica v pomurski, Alpska cesta pa le v gorenjski statistični regiji...

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zanimivosti Slovenija premore 6030 naselij 10197 ulic