MK Lisjak, ki velja za enega bolj dejavnih na tem območju, pripravil 15. srečanje motoristov

Motoristi KonjiščeVišje temperature in sončno vreme so na ceste že od marca in aprila naprej privabile mnogo motoristov, med katerimi so tudi člani Motorističnega kluba Lisjak iz Apaške doline (MK Lisjak), ki po svoji aktivnosti in angažiranosti, zlasti pri prometni varnosti, velja za enega bolj dejavnih motorističnih klubov pri nas. Ena njihovih osrednjih aktivnosti je organizacija tradicionalnega motorističnega srečanja, ki je tudi letos potekalo ob izteku šolskega leta in meseca junija, v Zgornjem Konjišču. Letošnje, že kar 15. srečanje zapovrstjo, je torej tudi letos potekalo na območju občine Apače, natančneje na lokaciji ribiškega doma v Zgornjem Konjišču, a se veseljaki na enoslednih kolesih niso zadovoljili samo s tem, temveč so imeli več aktivnosti.

Motoristi so se srečali v Zgornjem Konjišču

Tjaša pred Anejem in Renejem

Otročki dan MahovciŠportno-turistično društvo Mahovci, ki je nekakšen nosilec družabnega življenja v domači vasi v Apaški dolini, je tudi letos pripravilo tradicionalni otroški dan. Na športnem centru v Mahovcih so za male in nekoliko večje otroke pripravili dve otroški igrali in sicer, gasilka in fusbal na štangi. Prav tako so organizirali dejavnosti za otroke, in sicer tekmo med dvema vodnima balonoma, ki je bila najbolj priljubljena med otroci, ki so prišli iz širšega območja Apaške doline. Na koncu so trije najboljši (1. Tjaša Horvat, 2. Anej Dresler, 3. Rene Leopold) udeleženci dobili priznanje za dosežena mesta in pa majhne praktične nagrade.

Malčki so se zabavali na „otroškem dnevu

Tudi sveta maša za stanovalce domov za starejše iz občine Sv. Jurij ob Ščavnici

StarejšiNa Stari Gori je potekalo zanimivo in prisrčno srečanje občanov občine Sv. Jurij ob Ščavnici, ki bivajo v Domu starejših v Gornji Radgoni in Domu Lukavci in ga je ob pomoči Občinske organizacije RK in Društva podeželskih žena občine Sv. Jurij ob Ščavnici, pripravila domača občina. Drugo srečanje se je pričelo z obiskom sv. maše v cerkvi Sv. Duha na Stari Gori, ki jo je daroval duhovni pomočnik župnije Sv. Jurij ob Ščavnici, Mirko Rakovec. Pred pričetkom maše je stanovalce in njihove spremljevalce pozdravil župan občine Sv. Jurij ob Ščavnici Miroslav Petrovič, ki je povedal, kako je namen srečanja, da jih vsako leto vsaj enkrat povabijo v občino, od koder jih je pot zanesla v domove za starejše.

Župan sprejel občane, ki živijo v domovih

Gasilci pred gostinci in upokojenci!

Kisla juha RadenciPodobo kot že v več kot dveh desetletjih, so tudi letos, v okviru praznovanja 24. radenskega občinskega praznika, pripravili številne takšne in drugačne dogodke in prireditve. Seveda ni šlo niti brez kuharskega tekmovanja, saj so pripravili tudi 21. tradicionalno tekmovanje v kuhanju kisle štajerske juhe (žüpe) v kotličku na prostem. Letošnje tekmovanje, ki ga je organiziralo TD Radenci, pod vodstvom predsednice Karmen Kavčič Žibret, je bilo na lepi lokaciji pod še nekaj preživelih stoletnih dreves radenskega parka. V okviru prireditve se je sicer odvijalo marsikaj zanimivega, zlasti za otroke, kjer je potekal tridnevni festival „Mačje mesto", tako da je na stotine obiskovalcev prišlo na svoje. Na samem tekmovanju, ki ga je v svojem duhovitem slogu povezoval domači humorist Emil Šmid, je nastopilo 12 ekip, katere so sestavljali glavni kuhar (ica) in pomočnik ter še kdo (predstavniki turizma, društev in sploh javnega življenja občine in regije ter tudi znani gostje). Bilo je resda zelo vroče, a težav vseeno ni bilo, saj so suha drva s kurišč ogrevala (in kadila) še bolj kot sonce, ki se je težko prebijalo skozi krošnje dreves.

Kislo štajersko župo so kuhali pod stoletnimi drevesi radenskega parka

Med ohranjanje kulturne dediščine in ljudskih običajev gotovo sodi tudi košnja z ročno košnjo

Košnja NegovaKakor pravi slovenska ljudska pesem: »Ko se dela svit grejo fantje kosit«, so tudi »fantje« in eno »dekle«, na grajskem hribu v Negovi »šli kosit«. Letošnje košnjo, ki jo že več kot 10 let pripravlja Turistično društvo Negova-Spodnji Ivanjci, se je udeležilo 14 koscev, med njimi je bila tudi ženska. Kakor je bila v preteklosti navada, je tudi tokrat gospodar, tega je poosebljal Alojz Firbas, koscem najprej ponudil »štanperl žganice«, ki je dala koscem energijo in zagon. In že so kosci nabrusili kose, ter se v redu, kot nekoč, podali na košnjo strmega brega, na katerem so odcvetele in dozorele narcise.

Grajsko pobočje v Negovi pokosili

Na vaških igrah najboljši meščani!

Vaške igre MahovciPodobno kot vsako leto so pomladni in poletni konci tednov namenjeni takšnim in drugačnim družabnim prireditvam in dogodkom. In tako tudi na skrajnjem severovzhodu države ne mine vikend, da se ne bi zgodilo na desetine tovrstnih zabavnih srečanj in druženj. Med slednjimi so bile tudi 2. vaške igre, ki so potekale na Športnem centru v Mahovcih v Apaški dolini, kjer je sodelovalo šest ekip, in sicer: Turistično društvo Brod (Sladki Vrh), Turistično društvo Čemaž Apaške doline iz Podgorja, Športno turistično društvo Nasova, Vas Lutverci, ekipa Kremenčkovi iz Gornje Radgone in domača ekipa Športno-turističnega društva Mahovci iz Mahovcev, ki je zadevo tudi pripravila.

Med šestimi ekipam v Mahovcih so slavili Radgončani

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

"Prleški Schladming" med vinorodnimi goricami

 

Na smučišču v Gresovščaku pod Jeruzalemom so smučali že pred več kot 35 leti

GresovščakČeprav je prvo najbližje “pravo” smučišče, snežni stadion pri Habakuku pod Pohorjem, oddaljeno od osrčja Prlekije več kot 60 kilometrov, to ne pomeni, da nimajo zimski, zlasti alpski športi, dosti privržencev tudi med Prleki. In zlasti v snežnih zimah, ko na skrajnem severovzhodu države zapade več snega, je med Prleki in tudi Prekmurci več „domačih“ smučarjev, ki lahko smučajo na urejenih domačih smučiščih. Eno izmed najstarejših in najbolj znanih tovrstnih smučišč se nahaja med prleškimi vinorodnimi goricami pod samim Jeruzalemom.

Pred več kot 35 leti je namreč bilo v Gresovščaku urejeno znano smučarsko središče, ki so mu nekateri celo rekli „Prleški Schladming“. Smučišče se je pričelo višje od Sagajeve domačije ob cesti za Jeruzalem, nadaljevalo po cesti med vinogradi in po »Sagojeven bregi - kopaji«, vse do doline.

Smučišče je bilo dostopno po cesti skozi Gresovščak ali pa kar s ceste, ki povezuje Železne Dveri z Jeruzalemom. Za tiste čase je bilo dobro opremljeno saj sta delovali kar dve vlečnici, ena velika in ena mala. Ob vznožju smučišča je obratoval Imgradov kiosk, kjer se je dalo kupiti brezalkoholno pijačo, male prigrizke, pivo ter vino in slatina. Tradicionalno pa so postregli tudi s toplim čajem in odličnim kuhanim vinom. Za smučanje in uporabo naprav je bilo potrebno kupiti smučarsko karto in za njo odšteti simbolično vsoto v takratnih dinarjih. Z namenom boljšega in učinkovitejšega dela ter reda na smučišču je bil ustanovljen smučarski klub Partizan Gresovščak.

Na smučišču so prevladovali rekreativni smučarji in smučarke iz bližnje in daljne okolice s solidno smučarsko opremo: Elanovimi smučmi, ki so jih v svetovnem pokalu takrat, med drugimi, vozila Ingemar Stenmark in Bojan Križaj, vezmi Marker, Look, smučarskimi čevlji »pancari« Alpina, San Marco, kombinezoni Toper. Seveda so bile prisotne tudi druge znamke pa tudi različna druga smučarska oprema in dodatki. In kako se je pripravljala proga in celotno smučišče. Seveda teptalca – »ratraka« ni bilo, zato se je to delalo peš. V cel na novo zapadel sneg se je najprej vrezala »špura ali tir«. Hitrosti smučarjev ob tem opravilu so bile majhne. Nato je bilo potrebno iti peš z grabe na breg s smučmi na nogah prečno na vrezan tir in peš poteptati – »štanfati« sneg. To je bilo potrebno ponoviti večkrat in sicer tako dolgo, da je bila proga in smučišče povsem trdo. Za bolj ledeno in trdo progo se je proga škropila z vodo, ki jo je na breg bilo potrebno prinesti peš.

Smučišče je bilo tako znano in dobro pripravljeno, da so šole organizirale športne dneve in druge aktivnosti na snegu. Organizirane so bile igre na snegu ter različna rekreativna tekmovanja, na katerih se je čas meril ročno s štoparico. Skoraj vsak vikend pa so se izvajala čisto resna tekmovanja v več kategorijah: mlajši pionirji - pionirke, starejši pionirji - pionirke, mladinci – mladinke, člani – članice in veterani. Za takšna tekmovanja so se časi sprva merili ročno, potem pa se je kupila in pripeljala prava štartno merilna naprava znamke Iskra. Naprava je bila kupljena na Iskri v Ljubljani, pripeljal pa jo je Branko Novak. Štarter je na startu zaprl štartno prečko ure, ki jo je aktiviral tekmovalec, ko se je pognal s starta. Delovala je zelo dobro in točno, tako, da ni bilo nobenih pritožb. Na tekmovanjih so se vozile vse discipline: smuk, veleslalom in slalom občasno še kombinacija. Na poledenelih smukih so se dosegale hitrosti med 70 in 80 km na uro, na določenih odsekih pa tudi višje. Ob koncu tekmovanj so bila najboljšim tekmovalcem v ciljni areni podeljena priznanja in pokali. Vmes pa so se dogajali padci, odpele so se smuči, izgubile smučarske palice, povozili količki vratc, pritekla je kakšna solza pa tudi kakšna kaplja krvi.

Tisti, ki so se trudili s pripravami smučišča ali tekmovalne proge in skrbeli za delovanje naprav pa so prelili še na litre znoja. Dela so bila opravljena brezplačno, ob veliko smeha, zabave in dobre volje. Ob koncu dneva, tekmovanja ali smučarske sezone pa so si smučarski navdušenci s kupico v roki nazdravili za dobro opravljeno delo, z vedrim pogledom v nov smučarski dan ali v novo smučarsko sezono...

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zanimivosti "Prleški Schladming" med vinorodnimi goricami