Pomembno je tudi nedeljsko dopoldansko druženje

Bolšji sejem OrehovciOb gasilskem domu PGD Orehovci, tik ob regionalni cesti Gornja Radgona – Ptuj, že vrsto let deluje bolšji sejem, ki se ne glede na letni časi, odvija vsako prvo nedeljo v mesecu. Na sejmu svoje predmete, ne nove, pač pa stare, prodajajo tisti, ki jih niso odvrgli v smeti in se zavedajo, da bi jih lahko kdo še uporabil. Sejem je zanimiv tudi za zbiratelje starin, saj so mnogi predmeti stari, nekateri tudi več kot sto let. Kot so nam povedali organizatorji iz PGD Orehovci, je sejem namenjen tudi nedeljskemu dopoldanskemu druženju, ki ga je v zadnjem času, ko imamo vsi preveč obveznosti, vse manj. Za nekatere domačine in tudi sosede iz vasi v okolici in celo iz Gornje Radgone in Radencev, je prva nedelja v mesecu, ravno zaradi orehovskega sejma, postala pravi praznik.

Bolšji sejem v Orehovcih še deluje

Zlati medalji tudi v Kranj in Ljubljano

Antonovanje 2019V Jeruzalemsko – Ormoških vinorodnih goricah, natančneje na Kogu, vasici v ormoški občini ob hrvaški meji, so tudi letos ob godu sv. Antona puščavnika pripravili številne prireditve, ki so jih poimenovali „Antonovanje 2019". In čeprav se je v dobrem tednu (Antonov koncert MePZ Prosvetnega društva Ruda Sever Gorišnica; Kulinarični večer na Turistični kmetiji Hlebec; Prireditev „Čurke in vino 2019"; Antonovo kegljanje z lokalno ponudbo na stojnicah; pogovor na temo "Priložnosti podeželja in lokalnih ponudnikov"; Čurkarijada s kulinaričnim razvajanjem - Odprta kuhinja, pokušina čurk in vina, stojnice lokalnih ponudnikov, pester program, prihod slovenskega vinskega kraljestva, 11. razstava na temo reje prašičev...; Romanje k Sv. Antonu Puščavniku; sv. maša za žive in pokojne prašičerejce ter zdravje pri živini;10. srečanje vozil Steyr kluba Kog in starodobnikov, srečanje domačih ansamblov in folklornih skupin, lokalna ponudba na stojnicah...), je bilo v ospredju ocenjevanje čurk s strokovno komisijo in komisijo potrošnikov. Čeprav je vse dogajanje bilo zelo zanimivo posebej kaže omeniti tudi kulinarični dogodek na Turistični kmetiji Hlebec, kjer so obiskovalce počastili s šesthodnim menijem, v katerem so kraljevale kašnate klobase oz. čurke, kot jim pravijo domačini. Tradicionalni lokalni kuhinji so – kot to vedo pri Hlebcu – vnesli pridih sodobnosti.

„Antonovanje 2019

Pripravili so prvo izmenjevalnico otroških oblačil in igrač, ki je mnogim omogočila trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe

Izmenjevalnica oblačil in igračPo decembrski izjemno uspešni „izmenjevalnici" oblačil in obutve za otroke in odrasle, je v sodelovanju radgonske Iniciative Rastišče, skupaj s soboško igralnico Mali ČuDo, ter Mensano, pripravila še „Izmenjevalnico otroških oblačil in igrač" in vsega ostalega. Z željo, da bi nekoliko omilili zapravljanje in razsipništvo, so v igralnico Mali ČuDo v prostorih Mensane v Murski Soboti aktivisti omenjenih organizacij pritegnili kakšno stotnijo otrok in njihovih mamic, očkov, dedkov in babic, ki so prinašali svoje reči, domov pa odnašali „nova" oblačila, obutev, igrače... Glede na to, da je šlo za prvo tovrstno izmenjevalnico, sta glavni organizatorici dogodka, Nika Škof (Rastišče) in Barbara Muhič (Mali ČuDo), zadovoljni z obiskom in tudi izmenjavo. Povesta tudi, da je izmenjevalnica otroških oblačil, igrač in vseh ostalih otroških potrebščin omogočala trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe in igralnega parka otrok, ki je povrhu še zastonj.

Zamenjali so igrače, oblačila in obutev

Pred pol stoletja sta začela iz nič, a z veliko ljubezni

Zlata poroka DruzovičEnako, kot pred 50 leti, ko sta si pred matičarjem in pred oltarjem izrekla zvestobo Zofija in Karel Druzovič iz Gočove pri Sv. Trojici v Slovenskih Goricah, sta tudi tokrat svojo zakonsko zvestobo potrdila pred matičarjem in pred oltarjem. Takrat sta k civilni poroki odšla v Lenart, cerkveni pa v cerkev Sv. Trojice, kjer sta sedaj potekala oba obreda. Civilni obred zlate poroke je tokrat, ob matičarki Dragici Kramberger, prvič v vlogi župana opravil David Klobasa. Dragica je na drobno opisala življenje in delo zlatega para, župan pa jima je namenil nekaj prijaznih besed, ter jima izročil zlatoporočno spominsko listino, ter darilo občine.

Zlato poroko sta obhajala Zofija in Karel Druzovič iz Slovenskih goric

Po šestih desetletjih spet pred istim oltarjem

Biserna poroka SteyerV teh zimskih dneh, ko je največ praznikov in praznovanj, sta 60-letnico poroke, torej biserno poroko obeležila Marija in Ivan Steyer iz Črncev v Apaški dolini. Enako kot pred šestimi desetletji, sta se zakonca, tudi tokrat, skupaj s svojimi domačimi, sosedi in prijatelji, k bisernoporočnemu obredu podala v farno cerkev v Apačah. Pred cerkvijo ju je z igranjem pozdravila Pihalna godba Apače, pri kateri je nekoč igral tudi njun pokojni sin Ivan. Ko so njuni svatje v cerkvi postavili špalir, ju je župnik Janez Ferencek povabil v cerkev, k zahvalni maši in bisernoporočnemu obredu, ki je potekal med darovano sv. mašo.

Pred 60 leti sta se poročila Marija in Ivan Steyer iz Črncev

Najstarejši pomurski policist je pred sedmimi desetletji prišel iz Krškega

Policisti pri ŽabkarjuKo smo zemljani v ponedeljek, 31. decembra 2018 praznovali prihod novega leta 2019, je Jože Žabkar iz Moščancev v občini Puconci, imel dvojni razlog za praznovanje. Najstarejši živeči pomurski policist je namreč prav na silvestrovo praznoval tudi visok osebni jubilej - 98. rojstni dan. Dober teden po jubileju, ko smo mu mnogi voščili in zaželeli še veliko zdravih in zadovoljnih let, so Žabkarja, na njegovem domu obiskali in mu čestitali direktor Policijske uprave Murska Sobota, Damir Ivančić, skupaj s članoma kluba policijskih upokojencev Maksa Perca, Marjanom Horvatom (predsednik) in Romanom Verganom, ki je dolga leta bil Žabkarjev sodelavec, zraven pa je bila tudi tiskovna predstavnica PU Murska Sobota, Suzana Rauš.

Jože Žabkar je obeležil 98. rojstni dan

Nad 150 pohodnikov se je štirinajstič iz Gornje Radgone odpravilo do Rodmošcev

Trstenjakov pohodV spomin na svojega velikega soseda, velikega Prleka, Slovenca, na profesorja, teologa, psihologa, akademika in častnega občana Gornje Radgone, dr. Antona Trstenjaka, človeka svetovnega slovesa, ki je vse svoje življenje posvečal človeku, iskanju poti do njega, bitju prihodnosti, sta Planinsko društvo Gornja Radgona in Turistično društvo Majolka, že štirinajstič organizirali spominski pohod do rojstne akademikove hiše. V lepem in sončnem zimskem vremenu se je nad 150 pohodnikov iz cele Slovenije, odpravilo iz Aleje velikih v Gornji Radgoni, kjer je tudi Trstenjakovo spominsko obeležje, in vse jih je pot vodila po vinorodnih hribčkih do hiše, kjer je pred 113 leti (8.1.1906), akademik Trstenjak bil rojen. Tudi tokratni pohod, dolg 15 km, posvečen 113-letnici rojstva prleškega velikana, je poleg planincev iz domače regije pritegnil tudi ljubitelje narave iz širšega območja Slovenije.

Sprehodili so se v spomin na akademika Trstenjaka

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

"Prleški Schladming" med vinorodnimi goricami

 

Na smučišču v Gresovščaku pod Jeruzalemom so smučali že pred več kot 35 leti

GresovščakČeprav je prvo najbližje “pravo” smučišče, snežni stadion pri Habakuku pod Pohorjem, oddaljeno od osrčja Prlekije več kot 60 kilometrov, to ne pomeni, da nimajo zimski, zlasti alpski športi, dosti privržencev tudi med Prleki. In zlasti v snežnih zimah, ko na skrajnem severovzhodu države zapade več snega, je med Prleki in tudi Prekmurci več „domačih“ smučarjev, ki lahko smučajo na urejenih domačih smučiščih. Eno izmed najstarejših in najbolj znanih tovrstnih smučišč se nahaja med prleškimi vinorodnimi goricami pod samim Jeruzalemom.

Pred več kot 35 leti je namreč bilo v Gresovščaku urejeno znano smučarsko središče, ki so mu nekateri celo rekli „Prleški Schladming“. Smučišče se je pričelo višje od Sagajeve domačije ob cesti za Jeruzalem, nadaljevalo po cesti med vinogradi in po »Sagojeven bregi - kopaji«, vse do doline.

Smučišče je bilo dostopno po cesti skozi Gresovščak ali pa kar s ceste, ki povezuje Železne Dveri z Jeruzalemom. Za tiste čase je bilo dobro opremljeno saj sta delovali kar dve vlečnici, ena velika in ena mala. Ob vznožju smučišča je obratoval Imgradov kiosk, kjer se je dalo kupiti brezalkoholno pijačo, male prigrizke, pivo ter vino in slatina. Tradicionalno pa so postregli tudi s toplim čajem in odličnim kuhanim vinom. Za smučanje in uporabo naprav je bilo potrebno kupiti smučarsko karto in za njo odšteti simbolično vsoto v takratnih dinarjih. Z namenom boljšega in učinkovitejšega dela ter reda na smučišču je bil ustanovljen smučarski klub Partizan Gresovščak.

Na smučišču so prevladovali rekreativni smučarji in smučarke iz bližnje in daljne okolice s solidno smučarsko opremo: Elanovimi smučmi, ki so jih v svetovnem pokalu takrat, med drugimi, vozila Ingemar Stenmark in Bojan Križaj, vezmi Marker, Look, smučarskimi čevlji »pancari« Alpina, San Marco, kombinezoni Toper. Seveda so bile prisotne tudi druge znamke pa tudi različna druga smučarska oprema in dodatki. In kako se je pripravljala proga in celotno smučišče. Seveda teptalca – »ratraka« ni bilo, zato se je to delalo peš. V cel na novo zapadel sneg se je najprej vrezala »špura ali tir«. Hitrosti smučarjev ob tem opravilu so bile majhne. Nato je bilo potrebno iti peš z grabe na breg s smučmi na nogah prečno na vrezan tir in peš poteptati – »štanfati« sneg. To je bilo potrebno ponoviti večkrat in sicer tako dolgo, da je bila proga in smučišče povsem trdo. Za bolj ledeno in trdo progo se je proga škropila z vodo, ki jo je na breg bilo potrebno prinesti peš.

Smučišče je bilo tako znano in dobro pripravljeno, da so šole organizirale športne dneve in druge aktivnosti na snegu. Organizirane so bile igre na snegu ter različna rekreativna tekmovanja, na katerih se je čas meril ročno s štoparico. Skoraj vsak vikend pa so se izvajala čisto resna tekmovanja v več kategorijah: mlajši pionirji - pionirke, starejši pionirji - pionirke, mladinci – mladinke, člani – članice in veterani. Za takšna tekmovanja so se časi sprva merili ročno, potem pa se je kupila in pripeljala prava štartno merilna naprava znamke Iskra. Naprava je bila kupljena na Iskri v Ljubljani, pripeljal pa jo je Branko Novak. Štarter je na startu zaprl štartno prečko ure, ki jo je aktiviral tekmovalec, ko se je pognal s starta. Delovala je zelo dobro in točno, tako, da ni bilo nobenih pritožb. Na tekmovanjih so se vozile vse discipline: smuk, veleslalom in slalom občasno še kombinacija. Na poledenelih smukih so se dosegale hitrosti med 70 in 80 km na uro, na določenih odsekih pa tudi višje. Ob koncu tekmovanj so bila najboljšim tekmovalcem v ciljni areni podeljena priznanja in pokali. Vmes pa so se dogajali padci, odpele so se smuči, izgubile smučarske palice, povozili količki vratc, pritekla je kakšna solza pa tudi kakšna kaplja krvi.

Tisti, ki so se trudili s pripravami smučišča ali tekmovalne proge in skrbeli za delovanje naprav pa so prelili še na litre znoja. Dela so bila opravljena brezplačno, ob veliko smeha, zabave in dobre volje. Ob koncu dneva, tekmovanja ali smučarske sezone pa so si smučarski navdušenci s kupico v roki nazdravili za dobro opravljeno delo, z vedrim pogledom v nov smučarski dan ali v novo smučarsko sezono...

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zanimivosti "Prleški Schladming" med vinorodnimi goricami