Zakonca Jožefa in Mirko Gumilar sta obeležila 65 let skupnega življenja

Železna poroka GumilarČeprav je pri nas kar veliko zlatih, bisernih, smaragdnih in diamantnih zakonskih jubilejev, pa je le redkim dan izjemni zakonski jubilej, ki mu v večini pravijo železna poroka, ponekod pa tudi briljantna. Pred dnevi je namreč minilo šest desetletij in pol, odkar sta si v farni cerkvi Marijinega rojstva na Tišini večno zvestobo v dobrem in slabem ter ljubezen obljubila Jožefa, roj. Žemljič, in Mirko Gumilar, oba z bližnjih Petanjcev. Ob izteku letošnjega oktobra sta 65. obletnico s priložnostno slovesnostjo obeležila v domu Elizabeta pri Svetem Juriju na Goričkem, ki je enota Doma starejših Rakičan. Tam namreč slavljenka že poldrugo leto prebiva. Priči ob tovrstni izjemno redki obletnici poroke sta bila njuna hčerka Marjeta in sin Slavko, verski obred pa je v prostorih doma opravil matični župnik v župniji Tišina Boštjan Čeh.

Tudi pri devetdesetih se počutita odlično

Marija in Ivan Lorenčič sta obeležila biserno poroko

Biserna poroka LorenčičPred dnevi sta Marija in Ivan Lorenčič iz Maribora, v krogu domačih in prijateljev obeležila biserni zakonski jubilej. Svoje 60 - letno skupno zakonsko življenje sta potrdila v cerkvi sv. Ruperta v rojstni Voličini, kjer sta se poročila pred šestimi desetletji. Tokrat sta oba obreda, civilni in cerkveni, potekala v cerkvi. Civilni obred je opravil župan občine Lenart, mag. Janez Kramberger, ki je bisernoporočencema namenil nekaj lepih besed in jima izročil še eno listino, cerkvenega pa ob darovani sveti maši, ob asistenci domačega župnika Franca Muršeca in duhovnika Marka Veršiča, škof dr. Stanislav Lipovšek. Izrazil je veliko veselje nad zakoncema, ki sta zgled družine, »kakršna naj bi bila vrednota družbe. Hvala vama za vse, kar sta dobrega storila v Cerkvi. Vesel sem, da lahko potrdim vajin zakon tukaj v vajini rojstni župniji, kamor se rada vračata.«

Iz Maribora sta prišla v rojstno vas

Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

"Električni" Renault Espace iz domače garaže

 

Po trinajstih mesecih dela, električno vozilo uspešno prestalo testiranje

Električni avtomobilDvainštiridesetletni Dejan Galičič iz Žepovcev v Apaški dolini je kot poklicni elektrotehnik elektronik tudi veliki ljubitelj tehnike, ki nenehno nekaj tuhta, prenavlja in posodablja. Njegove inovacije zlasti na področju koles in motornih koles, ki jih je spremenil v električna in predvsem ekološka vozila so že mnogim znana. In sedaj, po mnogih predhodnih konstrukcijskih rešitvah in izboljšavah je Dejan po kar trinajstih mesecih strokovnega in trdega dela na cesto uspel postaviti homologirano in registrirano prvo električno vozilo na območju severovzhodne Slovenije.

Ker je Galičič zaposlen v Ljubljani je večina del na zanimivem vozilu potekala med vikendi. Pogonski agregat je vgradil v karoserijo Renaulta Espace. Vozilo je bilo v celoti predelano v domači garaži v Žepovcih, seveda s pomočjo očeta Vojka in mame Marinke, ki je skrbela da mojstra nista bila lačna in žejna.

Deli iz celega sveta

Velik problem je nastajal pri dobavi elektronskih in električnih sklopov, saj je le te bilo treba nabaviti na Kitajskem, Nizozemskem, v Nemčiji, Avstraliji in še kje. Največji finančni zalogaj so predstavljale baterije in prav slednje je bilo potrebno čakati kar tri mesece. Ob tem so prav baterije bile najtežje, in so si za vgradnjo morali pomagati z viličarjem. Pogled pod pokrov motorja razkrije kup kablov in elektronike kar je za nepoznavalce šara, ki pa je precej draga. Ker je Dejanov poklic elektrotehnik elektronik, oče Vojko pa mehanik, jima povezava vsega tega ni delala težav. Toda vsega dela kljub temu nista mogla opraviti sama, saj je bilo potrebno struženje, rezkanje, upogibanje pločevine ter razni prevozi. „Zato še posebej zahvaljujem vsem, ki so mi pomagali s svojimi uslugami, kot so: strojni ing. Marjan Golja; ing. Jože Bonifarti iz podjetja Bonimat, Vlado Rojko, Robert Peserl ipd.“, pravi Dejan, ki je upravičeno ponosen na svojo najnovejšo inovacijo.

Za 100 km porabi 10 kWh električne energije, kar je enako enemu litru bencina

Vožnja z električnim vozilom je namreč svojevrsten užitek. Je tiha, ne onesnažuje okolja, ni nikakršnega vzdrževanja in je zelo poceni. „Pri testni vožnji smo ugotovili, da vozilo oziroma pogonski agregat potroši na 100 km—10 kWh električnega toka. Kar predstavlja en liter bencina. Z varčno vožnjo se z njim doseže kljub precejšni teži 1500 kg, 150 km razdalje, z povprečno hitrostjo 90 km na uro. Vozilo, ki zlahka premaguje najhujše vzpetine v Slovenskih goricah, se upravlja enako kot bencinski avto, saj ima sklopko in menjalnik in je primeren za vse generacije. Proces predelave si je možno ogledati na spletni strani YouTube, z naslovom »Predelava v EV«, od 1. do najnovejšega 7. dela“, pravi Dejan Galičič.

Sam je dodal, da so pri njegovem vozilu možne še dodatne izboljšave, saj je njegova želja doseči domet 200 km. Verjamemo, da mu bo s trdno voljo, energijo in znanjem, to tudi uspelo, toda potrebna so finančna sredstva, katera namerava pridobit z pomočjo sponzorjev, ki bi jih lahko zanimala takšna vozila. Seveda ob koncu lahko podjetnemu fantu zaželimo srečno vožnjo z zanimivim in varčnim vozilom, z željo da se mu vložena finančna sredstva čim prej povrnejo...

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zanimivosti "Električni" Renault Espace iz domače garaže