Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Ogromni presmec so pripeljali s konjsko vprego

 

Niti sneg ni motil Jožeta Vogrina in njegovih prijateljev, da so dvignili še eno veliko velikonočno znamenje

Tudi letos, ko je cvetna nedelja bila nadvse mrzla in zasnežena, se prizadevni člani društva Presmec iz Dolgih Njiv pri Voličini, ki jih vodi neutrudni Jože Vogrin, niso izneverili tradiciji. K cerkvi sv. Ruperta v središču Voličine so namreč s konjsko vprego pripeljali velik presmec in ga s pomočjo dvigala, v navzočnosti velikega števila gostov in vernikov, postavili na trgu pred njo, da ga domači župnik Jože Muršec blagoslovi. To počnejo že skoraj dve desetletji, med drugim so s 303,8 metra dolgim presmecem leta 1999 že postavili rekord za Guinnessovo knjigo.

Lanski presmec je meril 26 metrov, letošnji pa je bil nekoliko daljši, saj se je pred cerkvijo v Voličini bohotila butara visoka 30 metrov. Člani društva Presmec iz Dolgih Njiv so za njegovo spletanje, kot nam je povedal predsednik Vogrin, potrebovali kar dva tedna pridnega dela. To počnejo z veliko vneme in ljubezni, tako da nikomur ni težko, bistveno težje so priprave, ki trajajo tudi več mesecev, problem pa je v pomanjkanju zelenja za vse njihove presemece in adventne vence.

Jože Vogrin nam tudi pove, da imajo izdelovalci presmecev iz Dolgih njiv, iz leta v leto več težav s pomanjkanjem materiala za svoje poslanstvo, tako za izdelavo presmeca kot adventnega venca ipd. Zelenje namreč ne raste tako hitro, tako da so na svojem širšem območju praktično vse porabili. Zato imajo kar nekaj težav, ko že pozimi začnejo iskati velike količine različnih vej. Kljub vsemu jim zaenkrat uspeva zbrati vse zelenje potrebno za njihovo ohranjanje kulturne dediščine. Veselilo pa bi jih, če bi jim v bodoče nekateri lastniki gozdov malo pogledali skozi prste, ko morajo odsekati kakšno vejo. Mimogrede, ob velikem spletejo člani društva še veliko majhnih presmecev, ki jih na cvetno nedeljo ponudijo obiskovalcem cerkve.

Sicer pa, če v naselju Dolge njive pri Voličini v občini Lenart v Slovenskih goricah, kjer na nadmorski višini 379 metrov v tridesetih gospodinjstev živi nekaj nad 120 prebivalcev, ne bi bilo Društva presmec, se o naselju ne bi veliko vedelo. Tako pa so Dolge njive, ki so razložene po vrhu plečatega slemena v jugozahodnem delu Slovenskih goric, na razvodju med rekama Dravo in Pesnico, znane ne le po Sloveniji, temveč tudi po vsem svetu. Kraj, ki je križišče cest iz Slovenskih goric proti Mariboru, Ptuju in Lenartu, je v svet ponesel presmec, ki je prišel v Guinnessovo knjigo rekordov. Letos namreč mineva 14 let odkar je Društvo presmec iz Dolgih njiv, zaradi rekordnega presmeca, vpisano v Guinnessovo knjigo rekordov. Bilo je namreč na cvetno nedeljo leta 1999, ko je 120 ljudi iz Dolgih njiv proti Voličini ponosno poneslo 303,80 metrov dolg presmec, ki se je s svojo rekordno dolžino vpisal v Guinnessovo knjigo rekordov. „Kar mesec dni smo pletli presmec, za katerega smo porabili kar šest velikih prikolic zelenja. In ponosni smo, da nam je uspelo. Oddahnili smo si, ko je presmec bil ovit okrog naše cerkve“, se največjega uspeha društva spominja njegov ustanovitelj Jože Vogrin.

Tri leta pred tem, 1996 je bilo ustanovljeno omenjeno društvo, ki je na začetku štelo 12 članov, njegov predsednik, tako takrat kot danes pa je neutrudni Jože Vogrin. Tako danes (cvetna nedelja 2013) mineva natanko 17 let, odkar so pred cerkev sv. Ruperta v Voličini, prvi presmec postavili člani Društva presmec iz Dolgih njiv. Zgodba o nastanku društva sicer sega v leto 1994, ko je ustanovitelj in idejni vodja Jože Vogrin preživel strelski napad ene izmed islamističnih terorističnih skupin v Egiptu, kjer je bil na oddihu. Zaobljubil se je, da bo vsako leto ob cvetni nedelji izdeloval presmece. „Že dve leti zatem je bilo ustanovljeno naše društvo, ki nato iz leta v leto pripravlja daljši in mogočnejši presmec, s čimer smo v Slovenske gorice pritegnili oči širše slovenske javnosti“, razlaga Vogrin, ki dodaja, kako je rekordni presmec iz leta 1999 bil „napovedan“ že leto prej, ko so člani društva širšo javnost presenetili s 171 metrov dolgim presmecem.

Poleg velikonočnih aktivnosti pa 45 članov društva vsako leto pripravi tudi adventni venec s premerom 8,5 metra, ki krasi plato pred cerkvijo vse od začetka adventa do svečnice. Ob tem postavijo tudi božične jasli in še kaj. Torej nikoli ne počivajo..., druženje pa jih povezuje kar je dandanes najlepše! „To nas zelo veseli, ob tem nam naše žene spečejo domače dobrote, tako da je vse skupaj še bolj zanimivo in veselo. Hvaležni smo tudi občini Lenart, ki nam pomaga, ter številnim sponzorjem, saj vse skupaj ni tako poceni, tako da naša dobra volja ni dovolj“, pravi „oče“ rekordnega presemeca in društva v Dolgih njivah Jože Vogrin, ki dodaja, da člani društva žrtvujejo precej prostega časa tako pri izdelavi presmeca in adventnega venca ter pri ohranjanju drugih starih običajev.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zanimivosti Ogromni presmec so pripeljali s konjsko vprego