Pomembno je tudi nedeljsko dopoldansko druženje

Bolšji sejem OrehovciOb gasilskem domu PGD Orehovci, tik ob regionalni cesti Gornja Radgona – Ptuj, že vrsto let deluje bolšji sejem, ki se ne glede na letni časi, odvija vsako prvo nedeljo v mesecu. Na sejmu svoje predmete, ne nove, pač pa stare, prodajajo tisti, ki jih niso odvrgli v smeti in se zavedajo, da bi jih lahko kdo še uporabil. Sejem je zanimiv tudi za zbiratelje starin, saj so mnogi predmeti stari, nekateri tudi več kot sto let. Kot so nam povedali organizatorji iz PGD Orehovci, je sejem namenjen tudi nedeljskemu dopoldanskemu druženju, ki ga je v zadnjem času, ko imamo vsi preveč obveznosti, vse manj. Za nekatere domačine in tudi sosede iz vasi v okolici in celo iz Gornje Radgone in Radencev, je prva nedelja v mesecu, ravno zaradi orehovskega sejma, postala pravi praznik.

Bolšji sejem v Orehovcih še deluje

Po šestdesetih srečnih letih, spet pred oltar in matičarja

Biserna poroka FleisingerKonec minulega tedna sta v krogu domačih in prijateljev 60 let skupnega zakonskega življenja praznovala Marija in Karel Fleisinger iz Spodnjih Ivanjcev. Enako kot pred šestdesetimi leti sta slavljenca tudi tokrat svojo zakonsko zvestobo potrdila pred matičarjem in pred oltarjem. Civilni obred, ki ga je ob asistenci matičarja Mirka Ferenca, opravil župan občine Gornja Radgona Stanko Rojko, je potekal v prostorih srednjeveškega negovskega gradu. Nekoliko presenetljivo je le dejstvo, da sta slavljenca v cerkvi obeležila biserno, civilno pa diamantno poroko, kot je pisalo na listini, ki sta jo Marija in Karel prejela od župana Rojka. Po matičarjevi predstavitvi življenjske zgodbe zakoncev, jima je tudi župan namenil nekaj lepih besed in jima izročil omenjeno Diamantno poročno listino občine Gornja Radgona.

Biserno poroko sta obhajala zakonca Marija in Karel Fleisinger

Zlati medalji tudi v Kranj in Ljubljano

Antonovanje 2019V Jeruzalemsko – Ormoških vinorodnih goricah, natančneje na Kogu, vasici v ormoški občini ob hrvaški meji, so tudi letos ob godu sv. Antona puščavnika pripravili številne prireditve, ki so jih poimenovali „Antonovanje 2019". In čeprav se je v dobrem tednu (Antonov koncert MePZ Prosvetnega društva Ruda Sever Gorišnica; Kulinarični večer na Turistični kmetiji Hlebec; Prireditev „Čurke in vino 2019"; Antonovo kegljanje z lokalno ponudbo na stojnicah; pogovor na temo "Priložnosti podeželja in lokalnih ponudnikov"; Čurkarijada s kulinaričnim razvajanjem - Odprta kuhinja, pokušina čurk in vina, stojnice lokalnih ponudnikov, pester program, prihod slovenskega vinskega kraljestva, 11. razstava na temo reje prašičev...; Romanje k Sv. Antonu Puščavniku; sv. maša za žive in pokojne prašičerejce ter zdravje pri živini;10. srečanje vozil Steyr kluba Kog in starodobnikov, srečanje domačih ansamblov in folklornih skupin, lokalna ponudba na stojnicah...), je bilo v ospredju ocenjevanje čurk s strokovno komisijo in komisijo potrošnikov. Čeprav je vse dogajanje bilo zelo zanimivo posebej kaže omeniti tudi kulinarični dogodek na Turistični kmetiji Hlebec, kjer so obiskovalce počastili s šesthodnim menijem, v katerem so kraljevale kašnate klobase oz. čurke, kot jim pravijo domačini. Tradicionalni lokalni kuhinji so – kot to vedo pri Hlebcu – vnesli pridih sodobnosti.

„Antonovanje 2019

Pripravili so prvo izmenjevalnico otroških oblačil in igrač, ki je mnogim omogočila trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe

Izmenjevalnica oblačil in igračPo decembrski izjemno uspešni „izmenjevalnici" oblačil in obutve za otroke in odrasle, je v sodelovanju radgonske Iniciative Rastišče, skupaj s soboško igralnico Mali ČuDo, ter Mensano, pripravila še „Izmenjevalnico otroških oblačil in igrač" in vsega ostalega. Z željo, da bi nekoliko omilili zapravljanje in razsipništvo, so v igralnico Mali ČuDo v prostorih Mensane v Murski Soboti aktivisti omenjenih organizacij pritegnili kakšno stotnijo otrok in njihovih mamic, očkov, dedkov in babic, ki so prinašali svoje reči, domov pa odnašali „nova" oblačila, obutev, igrače... Glede na to, da je šlo za prvo tovrstno izmenjevalnico, sta glavni organizatorici dogodka, Nika Škof (Rastišče) in Barbara Muhič (Mali ČuDo), zadovoljni z obiskom in tudi izmenjavo. Povesta tudi, da je izmenjevalnica otroških oblačil, igrač in vseh ostalih otroških potrebščin omogočala trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe in igralnega parka otrok, ki je povrhu še zastonj.

Zamenjali so igrače, oblačila in obutev

Pred pol stoletja sta začela iz nič, a z veliko ljubezni

Zlata poroka DruzovičEnako, kot pred 50 leti, ko sta si pred matičarjem in pred oltarjem izrekla zvestobo Zofija in Karel Druzovič iz Gočove pri Sv. Trojici v Slovenskih Goricah, sta tudi tokrat svojo zakonsko zvestobo potrdila pred matičarjem in pred oltarjem. Takrat sta k civilni poroki odšla v Lenart, cerkveni pa v cerkev Sv. Trojice, kjer sta sedaj potekala oba obreda. Civilni obred zlate poroke je tokrat, ob matičarki Dragici Kramberger, prvič v vlogi župana opravil David Klobasa. Dragica je na drobno opisala življenje in delo zlatega para, župan pa jima je namenil nekaj prijaznih besed, ter jima izročil zlatoporočno spominsko listino, ter darilo občine.

Zlato poroko sta obhajala Zofija in Karel Druzovič iz Slovenskih goric

Po šestih desetletjih spet pred istim oltarjem

Biserna poroka SteyerV teh zimskih dneh, ko je največ praznikov in praznovanj, sta 60-letnico poroke, torej biserno poroko obeležila Marija in Ivan Steyer iz Črncev v Apaški dolini. Enako kot pred šestimi desetletji, sta se zakonca, tudi tokrat, skupaj s svojimi domačimi, sosedi in prijatelji, k bisernoporočnemu obredu podala v farno cerkev v Apačah. Pred cerkvijo ju je z igranjem pozdravila Pihalna godba Apače, pri kateri je nekoč igral tudi njun pokojni sin Ivan. Ko so njuni svatje v cerkvi postavili špalir, ju je župnik Janez Ferencek povabil v cerkev, k zahvalni maši in bisernoporočnemu obredu, ki je potekal med darovano sv. mašo.

Pred 60 leti sta se poročila Marija in Ivan Steyer iz Črncev

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Bila je vzgojiteljica tudi Milanu Kučanu

 

Mariborčanka Milena Nemec, ki je še danes inteligentna kot 40-letnica, obeležila 100-letnico plodnega življenja

Milena Nemec z družinoMinule dni je bilo izjemno slovesno v „Sončnem domu“ v Mariboru, kjer so mnogi znanci, prijatelji in predvsem najbližji svojci, visok življenjski jubilej voščili znani Mariborčanki Mileni Nemec. V posebno zadovoljstvo in veselje sta ji sina Jože in Branko z družinama, še zlasti pa vnukinji Vesna in Lili, vnuk Jani, ter pravnuk Tim, ki ji ga je povila Jožetova edinka Vesna. Prijazna in razgledana stoletnica, ki jesen življenja preživlja v omenjenem domu na Pobrežju, se je kot najstarejša izmed treh otrok uradniške družine, rodila 21. marca 1913 v Rogatcu, tik ob hrvaški meji.

Ker je bil njen oče državni uradnik so se veliko selili. V otroštvu je živela v Slovenskih Konjicah, največ pa v Laškem. Meščansko šolo je obiskovala v Celju, kjer se je tudi izučila za vzgojiteljico. In kot vzgojiteljica se je preselila v Mursko Soboto, kjer je tudi spoznala moža Janeza Nemca, znanega pravnika in namiznoteniškega državnega prvaka.

Do leta 1950 je bila vzgojiteljica v murskosoboškem vrtcu, kjer je kot se sama spominja, med drugimi bila vzgojiteljica tudi dolgoletnemu predsedniku države Milanu Kučanu. Leta 1950 se je družina preselila v Maribor, kjer je ga. Milena najprej bila vzgojiteljica v vrtcu Melje, nato pa vzgojiteljica in upravnica vrtca na Kosarjevi ulici (nekoč na obrobju mesta v smeri Koroške), danes pa praktično v središču Maribora. Pred dobrimi štiridesetimi leti se je upokojila, po smrti moža Janeza (2001) in pred odhodom v dom, pa je uživala v med svojimi najbližjimi, ki so ji še sedaj v največjo oporo. Tudi danes je stoletnica, ki je v mladosti bila aktivna pri Sokolu, izjemno razgledana, čila in brihtna, poznavalci pa povedo, da je inteligentna kot kakšna štiridesetletnica. Tudi z zdravjem nima težav, le pred dobrimi petimi leti je doživela zlom noge, nato pa so ji zaradi slabe prekrvavitve morali, pod kolenom amputirati nogo. To jo ni zmedlo, le da je morala v dom, ker se je zavedala, da domači ne bi mogli neprestano biti ob njej.

Njen pokojni mož Janez je bil že leta 1930 prvi prvak Jugoslavije v namiznem tenisu

Stoletnica Milena je leta 2001 ostala brez moža Janeza, ki je bil nekaj mesecev (rojen je bil 14.7.1912) starejši od nje. Pokojni Janez je namreč javnosti zanimiv, ker je bil eden od začetnikov namiznega tenisa na teh območjih, in je leta 1930, kot 17-letnik bil prvi državni prvak nekdanje Jugoslavije. To mu je uspelo na 1. državnem prvenstvu, ki je potekalo prav v njegovi Murski Soboti. Poleg posamičnega naslova je Janez Nemec bil tudi prvak v moških (skupaj z bratom Ludvikom) ter ženskih (skupaj z Erži Jonaš) dvojicah. Janez Nemec je sicer bil znani slovenski pravnik, ki je leta 1936 diplomiral na zagrebški pravnik fakulteti, pet let pozneje pa je doktoriral v Pesci na Madžarskem. Sprva je delal kot advokat, med leti 1944-1947 je kot vojni ubežnik iz madžarske vojske živel v Sovjetski zvezi. Po vrnitvi v domovino je nastopil službo pravnega referenta pri podjetju Sograd v Murski Soboti in Mariborski tekstilni tovarni. Od 1951 do 1959 je bil revizor pri Zavodu za revizijo v Mariboru. Leta 1959 je postal predavatelj na Visoki ekonomsko-komercialni šoli v Mariboru, od 1974 kot redni profesor za splošno gospodarsko pravo, pravna razmerja v blagovnem prometu in primerjalno poslovno pravo. Leta 1980 je postal zaslužni profesor mariborske univerze, deset let po osamosvojitvi Slovenije, leta 2001 je umrl in je današnja stoletnica Milena Nemec, od takrat vdova.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zanimivosti Bila je vzgojiteljica tudi Milanu Kučanu