V prekmurski vasi Kupšinci se ne bojijo za prihodnost kraja, saj imajo veliko otrok

Miklavž v KupšincihKupšinci so gotovo ena lepših in naprednejših vasi v murskosoboški mestni občini, kjer skoraj štiristo krajanov živi v sožitju in brez kakršnihkoli zapletov. Skupaj z društvi, kot so gasilsko in športno, Krajevna skupnost Kupšinci skrbi za družabno in društveno življenje v vasi, vzporedno z regionalno cesto Murska Sobota – Gederovci. V ospredju dogajanja v kraju, kjer se običajno zberejo vsi krajani ne gleda na njihovo starost, je med drugim obisk sv. Miklavža, ki še posebej razveseli otroke. Teh je, v primerjavi z nekaterimi demografsko ogroženimi prekmurskimi kraji, v Kupšincih kar veliko, kar je potrdil tudi tokratni obisk dobrotnika sv. Miklavža in hudobneža parklja. V domačem vaško-gasilskem domu se je v spremstvu staršev, dedkov, babic ali koga drugega, zbralo 44 pridnih malčkov, ki jih je sv. Miklavž obdaril. In ker so mu obljubili, da bodo še naprej pridni, jim je bradati možakar obljubil, da se srečajo spet čez leto dni. Zanimivo, tokrat starši za lepa darila svojim malčkom niso morali posegati v lastni žep, saj je za darila in pogostitev poskrbela KS Kupšinci.

Pridni otroci so z veseljem počakali sv. Miklavža

Na 23. martinovanju v Gornji Radgoni veliko navdušenih vinoljubov, veseljakov in drugih gostov

Martinovanje 2017Ne glede na to, da v vinskih kleteh oz. v sodnih že nekaj časa vre, ko se sladki mošt nekoliko hitreje kot običajno spreminja, ali se je spremenil v vino, se to »uradno« dogaja šele v »Martinovem tednu«, ko po številnih, zlasti vinorodnih mestih in krajih pripravljajo tradicionalne »Martinove prireditve«. In ena takšnih, pravzaprav ena večjih na severovzhodu države, je znova bila v Gornji Radgoni, ki sodi med pomembnejša slovenska vinogradniško - vinarska območja, in kjer so ob Sv. Martinu, dnevu ko se je mošt tudi "uradno" spremenil v vino, ponovno pripravili enkratno (23. po vrsti) martinovanje, ki je v lepem in sončnem vremenu pritegnilo veliko veseljakov, vinoljubov in sploh gostov od blizu in daleč, največ seveda iz Pomurja ter Slovenskih goric in sosednje Avstrije..., kar nekaj pa jih je iz drugih delov države prispelo tudi z avtobusi.

In mošt se je (uradno) spremenil v vino

Pred soboško Diano se vedno nekaj dogaja, saj so po bogračiadi sedaj pripravili 8. festival bujte repe - tokrat je nastopilo 15 ekip, zmagala pa je ekipa Mestnih četrti Murska Sobota

Bujta repaNa Slovenski ulici, pred hotelom Diana v Murski Soboti je konec tedna potekal 8. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju je tokrat sodelovalo nekoliko manj (15) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank in posameznikov, saj bodo kmalu predsedniške volitve. Festival bujte repe je ena večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju. Strokovna komisija, katere predsednica je bila Zdenka Tompa, člana pa še dva vrhunska kuharska strokovnjaka, Janez Gjergjek in Branko Časar, je budno spremljala ves potek kuhanja, na koncu je ocenila tudi okus in vonj jedi.

Dišalo je po Prekmurski dobroti - bujti repi

Malčki med starostniki

DSO medgeneracijsko sodelovanjeDnevi ob izteku letošnjega poletja in pričetku jeseni so v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona minili v prijetnem vzdušju medgeneracijskega sodelovanja. Tako so se stanovalci DSO Gornja Radgona, z veseljem odzvali povabilu bližnjega Vrtca Manka Golarja, in se tako tudi letos udeležili njihove tradicionalne trgatve. Skupaj z otroci so polnili vedra in püte, iz preše pa je tekel sladki sok, s katerim so si ob druženju postregli. Ob zaključku so jih zaposleni in otroci vrtca pogostili še z domačim pecivom in namazanimi kruhki. Lepo je bilo in starostniki za drugo leto držijo ponovno pesti za dobro letino in čim manj toče.

Prijetno in poučno medgeneracijsko sodelovanje

Poleg koncerta tamburašev, še odprtje likovne razstave

DSO tamburašiV Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, pogosto, zlasti ob raznih priložnostih organizirajo pestre kulturne in družabne prireditve, ki so namenjene tako stanovalcem doma kakor tudi zunanjim obiskovalcem. Tako je, med drugim, številna publika, v polni dvorani DSO prisluhnila skladbam Tamburaške skupine KD Peter Dajnko iz Črešnjevcev. Poseben aplavz so si prislužili tudi zato, ker so bili pripravljeni nastopiti namesto skupine, ki je bila prvotno planirana, a je žal svoj nastop v zadnjem trenutku odpovedala.

Tamburice, slike, harmonika...v domu starejših

Nekateri se niso videli že desetletja!

Obletnica OŠ StogovciV tem jesenskem času, ko predvsem kmetovalci in ljubiteljski pridelovalci, s polj in vrtov, iz sadovnjakov in vinogradov, pospravljajo darove narave, se vrstijo tudi takšna in drugačna srečanja nekdanjih sošolcev. In tako se spet posebej potrjuje, da se šele ko se nam življenje prevesi v drugo polovico stoletja, torej ko smo že v »objemu« Abrahama, še posebej zavemo, kako pomembno je ohranjanje in poglabljanje prijateljstva iz mladosti. In to so potrdili tudi večinoma že babice in dedki iz Apaške doline, ki so natanko pred pol stoletja skupaj zapustili šolske klopi osemletke v Stogovcih. Obžalovali so sicer, da v omenjenem šolskem okolišu na zahodni strani Apaške doline ni več veliko otrok in je njihova nekdanja šola, sedaj podružnična šola v okviru OŠ Apače.

Po pol stoletja so se srečali šolarji, ki so osemletko končali na OŠ Stogovci

Tudi druženje je terapija za invalide

Invalidi GRPo podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu dobrih 600 milijonov invalidov, v EU jih je 65 milijonov, v Sloveniji pa približno devet odstotkov populacije predstavljajo invalidi, saj je v naši državi registriranih skoraj 170 tisoč invalidov. In slednjim je poleg ustrezne zaposlitve ter rehabilitacije, potrebno priskrbeti tudi mnoge druge aktivnosti. Zato sta med najpomembnejšimi aktivnostmi, ki jih izvajajo invalidska društva, med katera sodi tudi Medobčinsko društvo invalidov (MDI) Gornja Radgona (predsednica: Alenka Husar), kjer je v treh aktivih: Gornja Radgona (Hedvika Weingerl), Kapela (Štefka Pučko) in Apače (Irena Primožič), včlanjenih 550 zlasti delovnih invalidov z območja občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, ekskurzije, druženja in družabna srečanja ob različnih priložnosti.

Radgonski invalidi so se srečali na Turistični kmetiji Benko

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Bila je vzgojiteljica tudi Milanu Kučanu

 

Mariborčanka Milena Nemec, ki je še danes inteligentna kot 40-letnica, obeležila 100-letnico plodnega življenja

Milena Nemec z družinoMinule dni je bilo izjemno slovesno v „Sončnem domu“ v Mariboru, kjer so mnogi znanci, prijatelji in predvsem najbližji svojci, visok življenjski jubilej voščili znani Mariborčanki Mileni Nemec. V posebno zadovoljstvo in veselje sta ji sina Jože in Branko z družinama, še zlasti pa vnukinji Vesna in Lili, vnuk Jani, ter pravnuk Tim, ki ji ga je povila Jožetova edinka Vesna. Prijazna in razgledana stoletnica, ki jesen življenja preživlja v omenjenem domu na Pobrežju, se je kot najstarejša izmed treh otrok uradniške družine, rodila 21. marca 1913 v Rogatcu, tik ob hrvaški meji.

Ker je bil njen oče državni uradnik so se veliko selili. V otroštvu je živela v Slovenskih Konjicah, največ pa v Laškem. Meščansko šolo je obiskovala v Celju, kjer se je tudi izučila za vzgojiteljico. In kot vzgojiteljica se je preselila v Mursko Soboto, kjer je tudi spoznala moža Janeza Nemca, znanega pravnika in namiznoteniškega državnega prvaka.

Do leta 1950 je bila vzgojiteljica v murskosoboškem vrtcu, kjer je kot se sama spominja, med drugimi bila vzgojiteljica tudi dolgoletnemu predsedniku države Milanu Kučanu. Leta 1950 se je družina preselila v Maribor, kjer je ga. Milena najprej bila vzgojiteljica v vrtcu Melje, nato pa vzgojiteljica in upravnica vrtca na Kosarjevi ulici (nekoč na obrobju mesta v smeri Koroške), danes pa praktično v središču Maribora. Pred dobrimi štiridesetimi leti se je upokojila, po smrti moža Janeza (2001) in pred odhodom v dom, pa je uživala v med svojimi najbližjimi, ki so ji še sedaj v največjo oporo. Tudi danes je stoletnica, ki je v mladosti bila aktivna pri Sokolu, izjemno razgledana, čila in brihtna, poznavalci pa povedo, da je inteligentna kot kakšna štiridesetletnica. Tudi z zdravjem nima težav, le pred dobrimi petimi leti je doživela zlom noge, nato pa so ji zaradi slabe prekrvavitve morali, pod kolenom amputirati nogo. To jo ni zmedlo, le da je morala v dom, ker se je zavedala, da domači ne bi mogli neprestano biti ob njej.

Njen pokojni mož Janez je bil že leta 1930 prvi prvak Jugoslavije v namiznem tenisu

Stoletnica Milena je leta 2001 ostala brez moža Janeza, ki je bil nekaj mesecev (rojen je bil 14.7.1912) starejši od nje. Pokojni Janez je namreč javnosti zanimiv, ker je bil eden od začetnikov namiznega tenisa na teh območjih, in je leta 1930, kot 17-letnik bil prvi državni prvak nekdanje Jugoslavije. To mu je uspelo na 1. državnem prvenstvu, ki je potekalo prav v njegovi Murski Soboti. Poleg posamičnega naslova je Janez Nemec bil tudi prvak v moških (skupaj z bratom Ludvikom) ter ženskih (skupaj z Erži Jonaš) dvojicah. Janez Nemec je sicer bil znani slovenski pravnik, ki je leta 1936 diplomiral na zagrebški pravnik fakulteti, pet let pozneje pa je doktoriral v Pesci na Madžarskem. Sprva je delal kot advokat, med leti 1944-1947 je kot vojni ubežnik iz madžarske vojske živel v Sovjetski zvezi. Po vrnitvi v domovino je nastopil službo pravnega referenta pri podjetju Sograd v Murski Soboti in Mariborski tekstilni tovarni. Od 1951 do 1959 je bil revizor pri Zavodu za revizijo v Mariboru. Leta 1959 je postal predavatelj na Visoki ekonomsko-komercialni šoli v Mariboru, od 1974 kot redni profesor za splošno gospodarsko pravo, pravna razmerja v blagovnem prometu in primerjalno poslovno pravo. Leta 1980 je postal zaslužni profesor mariborske univerze, deset let po osamosvojitvi Slovenije, leta 2001 je umrl in je današnja stoletnica Milena Nemec, od takrat vdova.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zanimivosti Bila je vzgojiteljica tudi Milanu Kučanu