Zakonca Jožefa in Mirko Gumilar sta obeležila 65 let skupnega življenja

Železna poroka GumilarČeprav je pri nas kar veliko zlatih, bisernih, smaragdnih in diamantnih zakonskih jubilejev, pa je le redkim dan izjemni zakonski jubilej, ki mu v večini pravijo železna poroka, ponekod pa tudi briljantna. Pred dnevi je namreč minilo šest desetletij in pol, odkar sta si v farni cerkvi Marijinega rojstva na Tišini večno zvestobo v dobrem in slabem ter ljubezen obljubila Jožefa, roj. Žemljič, in Mirko Gumilar, oba z bližnjih Petanjcev. Ob izteku letošnjega oktobra sta 65. obletnico s priložnostno slovesnostjo obeležila v domu Elizabeta pri Svetem Juriju na Goričkem, ki je enota Doma starejših Rakičan. Tam namreč slavljenka že poldrugo leto prebiva. Priči ob tovrstni izjemno redki obletnici poroke sta bila njuna hčerka Marjeta in sin Slavko, verski obred pa je v prostorih doma opravil matični župnik v župniji Tišina Boštjan Čeh.

Tudi pri devetdesetih se počutita odlično

Marija in Ivan Lorenčič sta obeležila biserno poroko

Biserna poroka LorenčičPred dnevi sta Marija in Ivan Lorenčič iz Maribora, v krogu domačih in prijateljev obeležila biserni zakonski jubilej. Svoje 60 - letno skupno zakonsko življenje sta potrdila v cerkvi sv. Ruperta v rojstni Voličini, kjer sta se poročila pred šestimi desetletji. Tokrat sta oba obreda, civilni in cerkveni, potekala v cerkvi. Civilni obred je opravil župan občine Lenart, mag. Janez Kramberger, ki je bisernoporočencema namenil nekaj lepih besed in jima izročil še eno listino, cerkvenega pa ob darovani sveti maši, ob asistenci domačega župnika Franca Muršeca in duhovnika Marka Veršiča, škof dr. Stanislav Lipovšek. Izrazil je veliko veselje nad zakoncema, ki sta zgled družine, »kakršna naj bi bila vrednota družbe. Hvala vama za vse, kar sta dobrega storila v Cerkvi. Vesel sem, da lahko potrdim vajin zakon tukaj v vajini rojstni župniji, kamor se rada vračata.«

Iz Maribora sta prišla v rojstno vas

Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Velikonočne limone in grenivke z vinorodnih hribčkov

 

Pri Milanu med vinskimi trtami in gozdom uspeva tudi eksotično sadje

CitrusiČeprav se je že pred tedni začela koledarska pomlad, je v deželi ob reki Muri še vedno bolj zimsko vreme, s snegom in zlasti dežjem in drugimi nevšečnostmi, ki sodijo zraven. Kljub temu gre narava po svoji ustaljeni poti in ob tem pogosto preseneti. To se dogaja tudi na Ivanjševskem Vrhu, vasici s 150 dušami, ki stoji dober streljaj od Gornje Radgone, in sodi med lepše hribčke oz. vrhove, ki reko Muro in nižinski del ob njej, nekako ločuje od Slovenskih goric in notranjosti Slovenije. Prav na teh hribčkih, kjer so v jesenskih mesecih nabrali na milijone kilogramov grozdja, človek lahko vidi in doživi marsikaj lepega, prijetnega, prijaznega in zanimivega.

Med slednje gotovo sodi tudi obisk pri upokojenemu policistu Milanu Podhostniku, ki domuje, med rožami, vrtom, sadovnjakom in seveda vinogradom, na Ivanjskem Vrhu 44c. Vsekakor je ob lepi hiši, tudi vinska klet ter vse drugo kar sodi zraven. A Milan ne bi bil to kar je, če zraven ne bi imel tudi kakšno posebnost. Pri njem so med drugim eksotično drevje, kjer goji južno sadje, predvsem banane, limone, grenivke ipd.

In potem, ko je Milan, ki je še posebej ponosen na svoj petmetrski bananovec, ki že desetletje stoji med hišo in garažo, lani jeseni nabral kar nekaj kilogramov sočnih banan, se prijazni možakar sedaj, med velikonočnimi in prvomajskimi prazniki, pripravlja na trgatev grenivk in limon. Na limonovcu, ki sicer ni redkost tudi pri nas, je natanko 31 sadežev, ki počasi dozorevajo, na drevescu grenivke pa je devet že dozorelih plodov, ki jih bo Milan, skupaj z vnučkom Stašem porabil za zdrav vitaminski napitek ali pomladni čaj proti prehladu. Očitno je Milan, ki ima po upokojitvi veliko časa, našel pravi prostor za eksotično drevje, saj se denimo bananovec razraste tudi več kot pet metrov visoko, obilne veje pa se širijo tudi na vse strani. Tudi njegovi citrosi imajo pravo klimo, kajti v toplih mesecih sta limonovec in grenivka na prostem, v hladnih zimskih mesecih pa v notranjosti hiše, a vseeno na svetlobi, kjer lahko ponudta pomladne sadeže.

Ko gre za bananovec, ga Milan vsako jesen normalno obreže, zaščiti z njegovimi vejami in dodatno zaščito, tako da ne zmrzne, pomladi pa ga odkrije. Od aprila do junija mlade veje močno požene, tako da se razrastejo tudi več kot pet metrov. Seveda tudi sadežev banan ne manjka, a Milanu je v posebno veselje spremljati kako praktično s prostim očesom vidiš njegovo vsakodnevno rast. Nekoliko drugačne skrbi ima Milan, ki tudi vnukca Staša pripravlja za velikega ljubitelja narave. „Mali se dejansko zanima za naravo in to me veseli, saj bi tako morali razmišljati vsi. In ker temu ni tako, nas narava počasi začenja kaznovati“, pravi Podhostnik in dodaja, da ima limonovec doma že vrsto let, najmanj šest let pa že pobira sočne sadeže. „Ko gre za grenivko pa je zadeva povsem drugačna. Našel sem ga pred časom pri prijatelju v Nunski Grabi pri Ljutomeru. Bil je že zavržen in sedaj nekdanji lastnik ne more verjeti, da je oživel in sedaj že daje plodove. Torej, tukaj v našem okolišu lahko uspeva vse čemur se posvečamo z ljubeznijo“, dodaja Milan Podhostnik, od katerega lahko pričakujemo, da nas bo kmalu presenetil s še čim novim in zanimivim.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zanimivosti Velikonočne limone in grenivke z vinorodnih hribčkov