Slovenci in Avstrijci med Weitersfeldu in Sladkim Vrhom složno skočili v Muro

Mura Veliki skokLetošnjemu Velikemu skoku/Big Jump so se blizu broda na Muri med Trnovim ob Muri (Weitersfeldu) in Sladkim Vrhom pridružili tako Avstrijci kot Slovenci. Tako so se natanko ob 15.00  pridružili tisočim Evropejcem, ki so skočili v vse večje reke in jezera, da bi tako opozorili na njihovo veliko bogastvo. Veliki skok je tokrat že drugič potekal na tem mestu in je signal Evropi, ki nas opominja na potrebo po zaščiti naših voda, hkrati pa opozarja na čiste reke. Obenem pa je bil še en poziv, da mora Mura na tem delu in v celotni Sloveniji teče brez ovir. Koordinator kampanje Rešimo Muro Stojan Habjanič je ob tem povedal: "Tudi danes je tukaj očitno, da reke ne damo. Reka je del življenja, ljudje so se preselili k reki, jo znova vzljubili, tako kot je bilo to nekoč blizu njihovih življenj in tako življenje si predstavljamo tudi v prihodnje tako ob mejni reki kot vzdolž celotne reke v Sloveniji."

Z Velikim skokom so opozorili na pomen reke Mure

Najmlajši Luka z osmimi, najstarejših Ivan s 73 leti!

Harmonikarji KonjiščeKljub veliki vročini, ki je pritiskala je minuli konec tedna znova bilo veselo in razigrano v idiličnem turistično rekreacijskem centru (TRC) Zgornje Konjišče. V organizaciji Turističnega društva Čemaž – Apaške doline je namreč v sencah potekal 11. „Veseli popoldan s harmonikarji", ko so številni, predvsem mladi ljubiteljski harmonikarji raztegnili meh. Tokrat je v Zgornje Konjišče prišlo 11 mladih glasbenikov iz širšega območja skrajnjega severovzhoda Slovenije, iz Štajerske in Pomurja. Med udeleženci kaže omeniti predvsem najmlajšega udeleženca Luko Kaučiča iz bližnjega Podgorja in 73-letnega Ivana Pompergerja iz Sladkega Vrha, njuna razlika v letih pa je znašala kar 65 let. V okviru prireditve, na kateri se je zbralo tudi veliko število obiskovalcev in gostov od blizu in daleč, tudi z druge strani reke Mure, iz sosednje Avstrije, so se mnogi razveselili z bogatimi dobitki na srečelovu, ki so ga med drugim pripravili.

Harmonikarji so enajstič raztegnili meh v Zgornjem Konjišču

MK Lisjak, ki velja za enega bolj dejavnih na tem območju, pripravil 15. srečanje motoristov

Motoristi KonjiščeVišje temperature in sončno vreme so na ceste že od marca in aprila naprej privabile mnogo motoristov, med katerimi so tudi člani Motorističnega kluba Lisjak iz Apaške doline (MK Lisjak), ki po svoji aktivnosti in angažiranosti, zlasti pri prometni varnosti, velja za enega bolj dejavnih motorističnih klubov pri nas. Ena njihovih osrednjih aktivnosti je organizacija tradicionalnega motorističnega srečanja, ki je tudi letos potekalo ob izteku šolskega leta in meseca junija, v Zgornjem Konjišču. Letošnje, že kar 15. srečanje zapovrstjo, je torej tudi letos potekalo na območju občine Apače, natančneje na lokaciji ribiškega doma v Zgornjem Konjišču, a se veseljaki na enoslednih kolesih niso zadovoljili samo s tem, temveč so imeli več aktivnosti.

Motoristi so se srečali v Zgornjem Konjišču

Tjaša pred Anejem in Renejem

Otročki dan MahovciŠportno-turistično društvo Mahovci, ki je nekakšen nosilec družabnega življenja v domači vasi v Apaški dolini, je tudi letos pripravilo tradicionalni otroški dan. Na športnem centru v Mahovcih so za male in nekoliko večje otroke pripravili dve otroški igrali in sicer, gasilka in fusbal na štangi. Prav tako so organizirali dejavnosti za otroke, in sicer tekmo med dvema vodnima balonoma, ki je bila najbolj priljubljena med otroci, ki so prišli iz širšega območja Apaške doline. Na koncu so trije najboljši (1. Tjaša Horvat, 2. Anej Dresler, 3. Rene Leopold) udeleženci dobili priznanje za dosežena mesta in pa majhne praktične nagrade.

Malčki so se zabavali na „otroškem dnevu

Tudi sveta maša za stanovalce domov za starejše iz občine Sv. Jurij ob Ščavnici

StarejšiNa Stari Gori je potekalo zanimivo in prisrčno srečanje občanov občine Sv. Jurij ob Ščavnici, ki bivajo v Domu starejših v Gornji Radgoni in Domu Lukavci in ga je ob pomoči Občinske organizacije RK in Društva podeželskih žena občine Sv. Jurij ob Ščavnici, pripravila domača občina. Drugo srečanje se je pričelo z obiskom sv. maše v cerkvi Sv. Duha na Stari Gori, ki jo je daroval duhovni pomočnik župnije Sv. Jurij ob Ščavnici, Mirko Rakovec. Pred pričetkom maše je stanovalce in njihove spremljevalce pozdravil župan občine Sv. Jurij ob Ščavnici Miroslav Petrovič, ki je povedal, kako je namen srečanja, da jih vsako leto vsaj enkrat povabijo v občino, od koder jih je pot zanesla v domove za starejše.

Župan sprejel občane, ki živijo v domovih

Gasilci pred gostinci in upokojenci!

Kisla juha RadenciPodobo kot že v več kot dveh desetletjih, so tudi letos, v okviru praznovanja 24. radenskega občinskega praznika, pripravili številne takšne in drugačne dogodke in prireditve. Seveda ni šlo niti brez kuharskega tekmovanja, saj so pripravili tudi 21. tradicionalno tekmovanje v kuhanju kisle štajerske juhe (žüpe) v kotličku na prostem. Letošnje tekmovanje, ki ga je organiziralo TD Radenci, pod vodstvom predsednice Karmen Kavčič Žibret, je bilo na lepi lokaciji pod še nekaj preživelih stoletnih dreves radenskega parka. V okviru prireditve se je sicer odvijalo marsikaj zanimivega, zlasti za otroke, kjer je potekal tridnevni festival „Mačje mesto", tako da je na stotine obiskovalcev prišlo na svoje. Na samem tekmovanju, ki ga je v svojem duhovitem slogu povezoval domači humorist Emil Šmid, je nastopilo 12 ekip, katere so sestavljali glavni kuhar (ica) in pomočnik ter še kdo (predstavniki turizma, društev in sploh javnega življenja občine in regije ter tudi znani gostje). Bilo je resda zelo vroče, a težav vseeno ni bilo, saj so suha drva s kurišč ogrevala (in kadila) še bolj kot sonce, ki se je težko prebijalo skozi krošnje dreves.

Kislo štajersko župo so kuhali pod stoletnimi drevesi radenskega parka

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Velikonočne limone in grenivke z vinorodnih hribčkov

 

Pri Milanu med vinskimi trtami in gozdom uspeva tudi eksotično sadje

CitrusiČeprav se je že pred tedni začela koledarska pomlad, je v deželi ob reki Muri še vedno bolj zimsko vreme, s snegom in zlasti dežjem in drugimi nevšečnostmi, ki sodijo zraven. Kljub temu gre narava po svoji ustaljeni poti in ob tem pogosto preseneti. To se dogaja tudi na Ivanjševskem Vrhu, vasici s 150 dušami, ki stoji dober streljaj od Gornje Radgone, in sodi med lepše hribčke oz. vrhove, ki reko Muro in nižinski del ob njej, nekako ločuje od Slovenskih goric in notranjosti Slovenije. Prav na teh hribčkih, kjer so v jesenskih mesecih nabrali na milijone kilogramov grozdja, človek lahko vidi in doživi marsikaj lepega, prijetnega, prijaznega in zanimivega.

Med slednje gotovo sodi tudi obisk pri upokojenemu policistu Milanu Podhostniku, ki domuje, med rožami, vrtom, sadovnjakom in seveda vinogradom, na Ivanjskem Vrhu 44c. Vsekakor je ob lepi hiši, tudi vinska klet ter vse drugo kar sodi zraven. A Milan ne bi bil to kar je, če zraven ne bi imel tudi kakšno posebnost. Pri njem so med drugim eksotično drevje, kjer goji južno sadje, predvsem banane, limone, grenivke ipd.

In potem, ko je Milan, ki je še posebej ponosen na svoj petmetrski bananovec, ki že desetletje stoji med hišo in garažo, lani jeseni nabral kar nekaj kilogramov sočnih banan, se prijazni možakar sedaj, med velikonočnimi in prvomajskimi prazniki, pripravlja na trgatev grenivk in limon. Na limonovcu, ki sicer ni redkost tudi pri nas, je natanko 31 sadežev, ki počasi dozorevajo, na drevescu grenivke pa je devet že dozorelih plodov, ki jih bo Milan, skupaj z vnučkom Stašem porabil za zdrav vitaminski napitek ali pomladni čaj proti prehladu. Očitno je Milan, ki ima po upokojitvi veliko časa, našel pravi prostor za eksotično drevje, saj se denimo bananovec razraste tudi več kot pet metrov visoko, obilne veje pa se širijo tudi na vse strani. Tudi njegovi citrosi imajo pravo klimo, kajti v toplih mesecih sta limonovec in grenivka na prostem, v hladnih zimskih mesecih pa v notranjosti hiše, a vseeno na svetlobi, kjer lahko ponudta pomladne sadeže.

Ko gre za bananovec, ga Milan vsako jesen normalno obreže, zaščiti z njegovimi vejami in dodatno zaščito, tako da ne zmrzne, pomladi pa ga odkrije. Od aprila do junija mlade veje močno požene, tako da se razrastejo tudi več kot pet metrov. Seveda tudi sadežev banan ne manjka, a Milanu je v posebno veselje spremljati kako praktično s prostim očesom vidiš njegovo vsakodnevno rast. Nekoliko drugačne skrbi ima Milan, ki tudi vnukca Staša pripravlja za velikega ljubitelja narave. „Mali se dejansko zanima za naravo in to me veseli, saj bi tako morali razmišljati vsi. In ker temu ni tako, nas narava počasi začenja kaznovati“, pravi Podhostnik in dodaja, da ima limonovec doma že vrsto let, najmanj šest let pa že pobira sočne sadeže. „Ko gre za grenivko pa je zadeva povsem drugačna. Našel sem ga pred časom pri prijatelju v Nunski Grabi pri Ljutomeru. Bil je že zavržen in sedaj nekdanji lastnik ne more verjeti, da je oživel in sedaj že daje plodove. Torej, tukaj v našem okolišu lahko uspeva vse čemur se posvečamo z ljubeznijo“, dodaja Milan Podhostnik, od katerega lahko pričakujemo, da nas bo kmalu presenetil s še čim novim in zanimivim.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zanimivosti Velikonočne limone in grenivke z vinorodnih hribčkov