Snopovci so se srečali s Kristino iz Kanade

SNOP 2018Na Izletniško turistični kmetiji Žökš pri Mlinarjevih, v Zgornjih Žerjavcih pri Lenartu, je konec minulega tedna potekalo srečanje »Nočnih ptičev«, poslušalcev skupnega nočnega radijskega programa imenovanega Snop. Srečanje, ki ga je pripravila Anica Maras – Pika, je bilo pravzaprav srečanje z zvesto poslušalko Snopa Kristino iz Kanade. Kristina, rojena Peserl, se je rodila v Jurovskem Dolu, v Kanadi pa živi že 52 let. Nadvse prijetnega srečanja, ki je bilo v celoti posvečeno Kristini, se je udeležilo 46 udeležencev iz cele Slovenije.

Zanimivo druženje „Nočnih ptičev

Puconci so gostili tradicionalni prireditvi Dödolijada (zmaga v Beltince) in Zlata kijanca (zmaga v Bodonce)

Dödölijada PuconciMinulo nedeljo je Kulturno-turistično društvo (KTD) Puconci, na igriščih ob puconski osnovni šoli pripravilo svoji tradicionalni prireditvi, 15. Dödolijado in 20. Zlata kijanco. Ob zanimivem kulinaričnem tekmovanju v pripravi priljubljene prekmurske jedi – dödolov, je potekala tudi kulinarična razstava domačih jedi, ob vseh teh dobrotah pa so se marsikomu pocedile sline. Pod žgočim soncem in odprtim ognjem, kar za tekmovalke in tekmovalce, ni bilo ravno prijetno, se je zbralo sedemnajst ekip, sestavljenih iz članov iz društev in vasi, ki so na svojevrsten način prikazali tradicionalno jed naših dedkov in babic.

Prijetne dišave po dödolih so pritegnile množice

Mariborske „lisičke" so se, z več kot 170 gobjimi vrstami, predstavile v sosednji Avstriji

Gobe LaafeldČeprav letošnje leto (vsaj doslej) ni posebej bogato z gobami, to ne pomeni, da ljubitelji gob in gobarjenja niso aktivni. Tudi članice in člani Gobarskega društva Lisička iz Maribora so pogosto v naravnem okolju, kajti kljub „gobarski suši", v gozdovih in na travnikih pogosto opazimo čudovite primerke gob, in se sprašujemo ali so morda užitne in tudi okusne? In ker nam strokovnjaki svetujejo, da uživamo samo tiste gobe, ki jih zanesljivo poznamo, potem je dobro, da se čim več naučimo o gobah, še posebej če smo njihov ljubitelj.

Ljubitelji gob v Pavlovi hiši

Najboljšo prleško gibanico je spekla ekipa TD Banovci

Prleška gibanicaLetošnji, 20. praznik občine Križevci je še posebej obogatila tudi tradicionalna prireditev „Prleška gibanica 2018", ki sta jo tudi tokrat pripravili Kulturno in izobraževalno društvo Kelih ter občina Križevci. Poleg ocenjevanja samih gibanic, so tudi letos razglasili vina, ki se priležejo omenjeni domači sladici, in fotografij. Žal je letošnji praznik tradicionalne prleške sladice krojilo vreme. Zaradi izjemno slabe vremenske napovedi je bila prireditev prvo soboto v septembru odpovedana, čeprav so se ljubitelji kulinarike in pohodništva iz cele Slovenije letos veselili predvsem kulinaričnega pohoda po občini Križevci. Zato je takrat potekalo le ocenjevanje prleških gibanic, naslednji dan pa je društvo Kelih, organizator prireditve, pripravilo razstavo ocenjenih prleških gibanic, ki je bila prava paša za oči. Navdušile so tudi fotografije, 15 jih je bilo, ki so prispele na fotonatečaj „Prleška gibanica 2018", jih je pa še vedno možno videti v avli občinske zgradbe v Križevcih.

Na letošnji prireditvi „Praznik gibanice

Brat Jože in sestra Nežka sta se poročila isti dan pred pol stoletja - nosečnost, mladoletnost, nižji stroški...

Zlata poroka RotarZa pokojna zakonca Roka in Gabrijelo Rotar iz Solčave, lepega, razpotegnjenega naselja z gručastim jedrom v ozki in globoki dolini reke Savinje, ki se razteza od soteske pred Logarsko dolino do sotočja Savinje s potokom Klobašo, je maj 1968 bil nekaj posebnega, veselega in čudovitega. Kako tudi ne, ko pa sta jima na isti dan v zakon stopila dva, izmed njunih treh otrok. Bil je najlepši pomladni mesec maj, ko sta se poročila hčerka Nežka in sedem let starejši sin Jože, tako da sta oba s svojima družinama, prav sedaj obeležila lep življenjski jubilej – 50. letnico zakona. Jože si je življenjsko sopotnico Marico našel na Hrvaškem, v Sinju, kjer je kot častnik JLA, po Splitu, imel svojo drugo službo, Nežka pa ni šla tako daleč, da bi si poiskala moža, saj je Silvestra Kogelnika našla v neposredni bližini. In prav njuna ljubezen je povzročila, da je hitro prišlo do dveh porok.

Ko brat in sestra hkrati praznujeta zlato poroko...

Kljub nekoliko slabšemu vremenu Radgonska noč 2018 odlično uspela

Radgonska nočPodobno kot že vrsto let, je tudi letos živahno sejemsko vzdušje ob odprtju Agre in Inpaka dopolnilo še pestro dogajanje v okviru tradicionalne prireditve „Radgonska noč 2018", ki je potekala na Trgu svobode v središču Gornje Radgone. Organizatorji Radgonske noči iz Zavoda Kultprotur in TD Majolka, so prireditev zasnovali kot prijeten dogodek za različne generacije in okuse. Vse skupaj bi se moralo začeti že zgodaj popoldan, z „Majolkino golažijado", ki pa je bila zaradi neugodnih vremenskih razmer žal odpovedana. Dogajanje se je tako pričelo z otroškim programom, ki se je, prav tako zaradi dežja, preselil v bližnje prostore Mladinskega centra.

Novi fosili „zažgali

Štajerci iz Hoč prijetno presenetili v Lendavi - tokrat je naslov šel v roko ekipi Turističnega društva Hoče

Bogračfest Lendava 2018V okviru festivala Vinarium je Lendava minulo soboto gostila tradicionalno največje tekmovanje v kuhanju bograča v državi, tradicionalni Bogračfest 2018. Kljub nekoliko turobnem in deževnem vremenu, ko so nekatere prireditve v Pomurju odpovedali, se je lendavsko dogajanje na etno in kulinaričnem dogodku začelo že zgodaj zjutraj, z budnico domačega pihalnega orkestra. Kmalu zatem so tekmovalci prevzeli potrebne sestavine za znamenito prekmursko jed, in se lotili urejanja tekmovalnih prostorov.

Na bogračfestu je kuhalo 84 ekip, mojstri bograča pa le trije

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Sočne limone prihajajo iz Prekmurja

 

Ljubiteljski vrtičkar, sadjar in vinogradnik Marjan Horvat potrjuje, da tudi v Prekmurju uspevajo južne in eksotične rastline s svojimi sadeži

LimoneUpokojenemu policijskemu inšpektorju Marjanu Horvatu iz Černelavcev pri Murski Soboti, ki je imel že v službi razgibano življenje, gotovo niti v pokoju ni dolgočas. Poleg tega, da je porotnik na okrožnem sodišču v Murski Soboti, in da je dejaven v številnih društvih v lokalni skupnosti ter da se veliko ukvarja s svojim „naslednikom“, vnukom Luko, ima Marjan veliko dela tudi v naravi. Kot ljubitelj narave, še posebej vinogradništva, sadjarstva in vrtičkarstva, se veliko ukvarja tudi z vzgojo tako imenovanih južnih rastlin in z mnogo truda, nege in ljubezni mu v domačem Prekmurju, uspeva pridelati več vrst južnega oz. eksotičnega sadja. Na vse to je ponosen, saj dokazuje, da se tudi brez veliko kemije, torej brez škropiv, tudi daleč od njihovega doma v južnih krajih, lahko pridelajo odlični sadeži.

...še škodljivci ne napadajo njegovih rastlin...

Tako mu med drugim uspeva pridelati kaki, sorte Tipo, ki se je že nekoliko udomačil v naših krajih. Zanimivo drevo je posadil pred dobrim desetletjem ob vinogradu na Vaneči in brez večjih težav mu uspeva ter daje čudovite BIO sadeže, saj do sedaj ni opazil nobenega škodljivca, ki bi napadal to zanimivo sredozemsko drevo. V zgodnji fazi vzgajanja je sicer drevesce nekoliko zaščitil pred zmrzaljo. Predlani je zasadil še eno drevo, katero je prepustil naravi in že v drugem letu je obrodilo sadeže. Največje zadovoljstvo pa mu je doraslo drevo, ki vsako leto lepo obrodi, pridelek pa je nekoliko odvisen od vremenskih razmer skozi vso leto, na kar pa v bistvu ne moreš vplivati, kljub ustrezni negi. Tako Milanov kaki vsako leto prinese več kot 200 slastnih zdravih sadežev. Pri tem se seveda pozna kvaliteta, saj ko je manj sadežev so ti debelejši in lepši, v vsakem primeru pa je potrebno dodatno medenje v shrambi. „Ker sem ugotovil, da sorta Tipo dobro uspeva tudi v Prekmurju, bom poskusno zasadil tudi sorto vanilija, saj je to vrsta kakija, ki ga ni potrebno mediti, da je užiten“, razlaga Marjan Horvat, ki praktično ne more brez svojega vinograda, vrta in sadovnjaka.

Poleg omenjenega kakija pa v svojem vrtu uspešno vzgaja tudi druge južne posebnosti, med drugim kivi, nashi, limone in fige, zasajeno pa ima tudi oljko, granatno jabolko in žižolo. Kot posebnost pa je v letu 2010 vzgojil tudi bučke čajota, ki jih je na pretek za dolgo jesen. V mislih je še veliko sadnih dreves in že to pomlad se lahko nadejamo, da se bo pri našem sogovorniku našel še kakšen čudež narave. Marjan namreč sam tudi cepi sadno drevje in različni eksperimenti lahko prinesejo marsikaj zanimivega. Ker pa mu narava veliko pomeni Marjan skrbi tudi za pogozdovanje, in v tem slogu poučuje tudi mlade... V zimskem času, ko večina njegovih „eksot“ počiva, pa je največ skrbi z limonami. „Dejansko tudi moje limone niso slabe. Na sicer nekoliko "zoženem" drevesu - zaradi prostora, kjer jo prezimujem - raste nekaj čez 100 limon, nastavljeni pa so že novi cvetovi. Vsa naša družina uporablja celo zimo naše BIO limone, pa tudi naši znanci so deležni kakšne BIO nagrade“, dodaja Marjan, ki omenjeno drevo limonovec goji že okrog 20 let in v tem času je nastalo veliko „mladine“, saj kot rečeno Marjan sebi in prijateljem cepi veliko mladih limon...

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zanimivosti Sočne limone prihajajo iz Prekmurja