Na tradicionalno pustno rajanje prišli skorajda vsi krajani

Pust MahovciŠportno turistično društvo (ŠTD) Mahovci, vasice z nekaj več kot sto prebivalcev, je v sodelovanju z Vaškim odborom Mahovci tudi letos pripravilo tradicionalno pustno prireditev »Kurentovanje v Mahovcih«. Prireditev, ki se je pričela zgodaj popoldan, so letos s svojim obiskom počastili kurenti KUD Polanec iz Starš na Dravskem polju, ki imajo v svojih vrstah tudi člana ŠTD Mahovci Davida Habjaniča. V lepem zimskem vremenu se je na športnem centru v Mahovcih zbralo zelo veliko obiskovalcev, praktično več kot je v vasi prebivalcev, kateri so nestrpno pričakovali kurente. Slednji so se najprej ustavili na kmetiji Jančar, kjer so se okrepčali in pripravili za pohod po vasi.

»Kurentovanje v Mahovcih« spet navdušilo

Dedek Mraz prišel tudi v Lutverce

Dedek Mraz LutverciV prostovoljnem gasilskem društvu Lutverci že peto leto zapored pripravljamo obdaritev otrok vasi Lutverci in Plitvica s prihodom dedka Mraza. Tudi letos smo dedku Mrazu poslali povabilo, da naj obišče naše otroke, in res je prišel. V petek, 29. decembra 2017 ga je pričakalo 46 otrok s starši, starimi starši ali tetami. Tako smo gasilski dom napolnili do zadnjega kotička.

Dedek Mraz se je odzval vabilu

Turistična kmetija Roškar je gostila nepozabno srečanje in druženje rodbine s Plitvičkega Vrha

Rodbina JaušovecDandanes, v tem hitrem tempu življenja in tehnološkem napredku, ko tudi po lastni krivdi nimamo časa za druženja s prijatelji, znanci in celo s svojci ne, je vsako družabno in družinsko srečanje prav lepo doživetje. In tako se je nadvse prijetno srečanje potomcev Ane, ki je bila rojena leta 1904, in Jakoba Jaušovec (1906), in sta z družino živela na Plitvičkem Vrhu pri Gornji Radgoni, odvijalo minulo soboto, na Turistični kmetiji Roškar v Lastomercih. Na srečanju, kjer se je zbralo 60 potomcev rodbine Jaušovec, med njimi tudi še živeči otroci, ki so razumljivo že v letih. Prišli so: Tilika, Vili, Erna in Štefka, manjkala pa je le Anica, sploh pa so bili udeleženci srečanja od blizu in daleč, najdlje iz Slovenske Bistrice in Gradca. Srečanje, ki je že šesto po vrsti, pripravljali so jih vsaka tri leta, odslej pa bo potekalo vsaki dve leti, so letos pripravili: Vlasta Šalamun, Drago Sobočan in Miran Senčar.

Samo srečanje je bilo nepozabno in ganljivo, kar niti ne preseneča, saj gre za „isto kri". Sami veseli in nasmejani obrazi, kar je pomenilo še več zabave in smeha. Ker so potomci Ane in Jakoba pevci, Vili je celo vodja pevskih skupin, in med njimi številni glasbeniki, je razumljivo, da je odmevalo lepo petje in glasba. Za glasbeni program je sicer poskrbel Tibor Jaušovec, občasno pa mu je pomagalo kar osem harmonikarjev z igranjem na »frajtonarici«: Nace Sobočan, Boštjan Jaušovec, Nejc Senčar, Tadej Vajngerl, Dejan Potočnik in njegov sin Anže Potočnik, Miran Rola in njegov sin, in najmlajši harmonikar, star šele 5 let, Anže Rola. Mnogi so sicer pogrešali njihovega »prvega harmonikarja« Mira Jaušovca, ki pa se ni mogel udeležiti srečanja. Glasbeniki so tudi šaljivci, zato so prisotni bili deležni humorističnih nastopov muzikantov, tudi skečev, s katerimi so dodobra nasmejali prav vse prisotne. Svoj glasbeni nastop je prispevala tudi Neli Senčar, ki je zaigrala na saksofon.
Udeležence srečanja je v nekaj besedah pozdravila in nagovorila organizatorica srečanja Vlasta Šalamun, ki se je v svojem imenu in imenu soorganizatorjev Draga Sobočana in Mirana Senčarja zahvalila vsem, da so se udeležili tega nepozabnega srečanja. Povedala je, da se je število članov, potomcev rodu Jaušovec, od zadnjega srečanja samo večalo in da je na poti nov član te »družine«, ki se jim bo pridružil že v mesecu juniju. Svoj nagovor je zaključila z mislijo: »Danes je vedno, jutri nikoli, zato naj bo to srečanje za vsakega spet nepozabno«. In bilo je zares nepozabno, saj se je zabava odvijala vse do četrte ure zjutraj. Zaključili pa so jo spet s pesmijo, ki je bila rdeča nit tega srečanja.

(Foto: Ludvik Kramberger)

Srečalo se je 60 potomcev Jaušovec

Na zlati poroki je Mariji in Jožetu Lahu zapel tudi Stane Vidmar

Zlatoporočenca LahPoleg decembrskega vrveža in novoletnega prazničnega vzdušja, so pri družini Lah iz Očeslavcev v občini Gornja Radgona, imeli še posebno slovesno slavje z več kot sto svati. Marija in Jože Lah sta namreč praznovala zlato poroko, saj že 50 let z roko v roki stopata skozi lepoto in bolečino življenja. Zlatoporočenca sta se spoznala po Jožetovem prihodu s služenja vojaškega roka v Makedoniji, ko sta se srečala na vaški veselici v Stavešincih in se takoj zaljubila. Rosno mlada sta se poročila 31. decembra 1967 (Marija pri komaj 18 letih, Jože pri 23) civilno in cerkveno v cerkvi v Gornji Radgoni. Tako ljubezen z vaške veselice traja že pol stoletja.

Ljubezen z vaške veselice traja že 50 let

Med soboto in nedeljo so sekunde do pravoslavnega novega leta odštevali tudi v Termah Lendava

Pravoslavno novo letoPodobno kot marsikje po Sloveniji, zlasti v večjih krajih, kjer živi večje število pravoslavnih vernikov, je čakanje novega pravoslavnega leta, v noči med soboto in nedeljo, potekalo tudi na skrajnjem severovzhodu države. Srbsko kulturno društvo "Jovan Jovanović Zmaj" Lendava je namreč v soboto, 13. januarja zvečer, kot vsako leto poprej, v restavraciji Term Lendava pripravilo novoletno zabavo po julijanskem koledarju, ali najpogosteje rečeno zabavo ob pravoslavnem novem letu. Novoletne zabave so se, poleg članov omenjenega kulturnega društva udeležili tudi njihovi prijatelji in znanci, ne glede na nacionalnost ali veroizpoved, med njimi tudi veliko Slovencev, Madžarov, Hrvatov in drugih. Vse je potekalo v znamenju veselega vzdušja, veliko glasbe, plesov, odlične kulinarike...

Srbsko

Starostniki so se z veseljem zavrteli

DSO zaključek 2017V Domu starejših občanov Gornja Radgona so tik pred koncem leta 2017, praznovali zaključek leta. Že tradicionalna prireditev je bila ponovno odlično obiskana, saj se je zbralo kar 140 stanovalcev doma in njihovih svojcev, tako da so se ob lepo dekoriranih in obloženih omizjih zbrale kompletne družine. Direktor Doma, mag. Marjan Žula, je v uvodnem slavnostnem nagovoru pozdravil tudi prostovoljce, ki so bili povabljeni ter se jim zahvalil za celoletno požrtvovalno in pomembno delo, ki ga opravljajo. Po čisto kratkem pogledu nazaj v poslovno leto 2017, ki ga bo DSO-GR d. o. o. zaključil pozitivno, se je zahvalil zaposlenim, ki skrbijo za to, da je Dom svetel, prijazen in odprt ter za njihovo dobro delo, ki se odražajo v zelo kakovostnih storitvah. Za vse delovne enote je izbral prijazne in lepe besede ter izrazil upanje, da bodo tudi v bodoče živeli in delali kot kolektiv, skupaj s stanovalci pa še naprej kot velika družina.

V radgonskem DSO pripravili tradicionalni zaključek leta za stanovalce in njihove svojce

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Sočne limone prihajajo iz Prekmurja

 

Ljubiteljski vrtičkar, sadjar in vinogradnik Marjan Horvat potrjuje, da tudi v Prekmurju uspevajo južne in eksotične rastline s svojimi sadeži

LimoneUpokojenemu policijskemu inšpektorju Marjanu Horvatu iz Černelavcev pri Murski Soboti, ki je imel že v službi razgibano življenje, gotovo niti v pokoju ni dolgočas. Poleg tega, da je porotnik na okrožnem sodišču v Murski Soboti, in da je dejaven v številnih društvih v lokalni skupnosti ter da se veliko ukvarja s svojim „naslednikom“, vnukom Luko, ima Marjan veliko dela tudi v naravi. Kot ljubitelj narave, še posebej vinogradništva, sadjarstva in vrtičkarstva, se veliko ukvarja tudi z vzgojo tako imenovanih južnih rastlin in z mnogo truda, nege in ljubezni mu v domačem Prekmurju, uspeva pridelati več vrst južnega oz. eksotičnega sadja. Na vse to je ponosen, saj dokazuje, da se tudi brez veliko kemije, torej brez škropiv, tudi daleč od njihovega doma v južnih krajih, lahko pridelajo odlični sadeži.

...še škodljivci ne napadajo njegovih rastlin...

Tako mu med drugim uspeva pridelati kaki, sorte Tipo, ki se je že nekoliko udomačil v naših krajih. Zanimivo drevo je posadil pred dobrim desetletjem ob vinogradu na Vaneči in brez večjih težav mu uspeva ter daje čudovite BIO sadeže, saj do sedaj ni opazil nobenega škodljivca, ki bi napadal to zanimivo sredozemsko drevo. V zgodnji fazi vzgajanja je sicer drevesce nekoliko zaščitil pred zmrzaljo. Predlani je zasadil še eno drevo, katero je prepustil naravi in že v drugem letu je obrodilo sadeže. Največje zadovoljstvo pa mu je doraslo drevo, ki vsako leto lepo obrodi, pridelek pa je nekoliko odvisen od vremenskih razmer skozi vso leto, na kar pa v bistvu ne moreš vplivati, kljub ustrezni negi. Tako Milanov kaki vsako leto prinese več kot 200 slastnih zdravih sadežev. Pri tem se seveda pozna kvaliteta, saj ko je manj sadežev so ti debelejši in lepši, v vsakem primeru pa je potrebno dodatno medenje v shrambi. „Ker sem ugotovil, da sorta Tipo dobro uspeva tudi v Prekmurju, bom poskusno zasadil tudi sorto vanilija, saj je to vrsta kakija, ki ga ni potrebno mediti, da je užiten“, razlaga Marjan Horvat, ki praktično ne more brez svojega vinograda, vrta in sadovnjaka.

Poleg omenjenega kakija pa v svojem vrtu uspešno vzgaja tudi druge južne posebnosti, med drugim kivi, nashi, limone in fige, zasajeno pa ima tudi oljko, granatno jabolko in žižolo. Kot posebnost pa je v letu 2010 vzgojil tudi bučke čajota, ki jih je na pretek za dolgo jesen. V mislih je še veliko sadnih dreves in že to pomlad se lahko nadejamo, da se bo pri našem sogovorniku našel še kakšen čudež narave. Marjan namreč sam tudi cepi sadno drevje in različni eksperimenti lahko prinesejo marsikaj zanimivega. Ker pa mu narava veliko pomeni Marjan skrbi tudi za pogozdovanje, in v tem slogu poučuje tudi mlade... V zimskem času, ko večina njegovih „eksot“ počiva, pa je največ skrbi z limonami. „Dejansko tudi moje limone niso slabe. Na sicer nekoliko "zoženem" drevesu - zaradi prostora, kjer jo prezimujem - raste nekaj čez 100 limon, nastavljeni pa so že novi cvetovi. Vsa naša družina uporablja celo zimo naše BIO limone, pa tudi naši znanci so deležni kakšne BIO nagrade“, dodaja Marjan, ki omenjeno drevo limonovec goji že okrog 20 let in v tem času je nastalo veliko „mladine“, saj kot rečeno Marjan sebi in prijateljem cepi veliko mladih limon...

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zanimivosti Sočne limone prihajajo iz Prekmurja