Šola več ne stoji, prijateljstva pa so ostala

Sošolci Spodnja ŠčavnicaNa Turistični kmetiji Hari v Spodnji Ščavnici je potekalo izjemno zanimivo, prijetno in veselo srečanje nekdanjih učencev in učiteljev OŠ Spodnja Ščavnica. Sami dedki in babice, kjer so tudi najmlajši stari okoli 70 let, so se srečali v prekrasnem okolju, kjer je prebujajoča narava ozelenila Ščavniško dolino, na katero seže pogled s Harijeve lepo urejene turistične postojanke. Zbrani učenke in učenci so se ob pogledu v dolino ozirali, da bi uzrli njihovo nekdanjo šolo, ki jim je dajala znanje za življenje. Zastonj! Kajti šole ni več, porušena je in na tem prostoru sedaj stoji mogočni stanovanjski blok, v katerem živi nova mladost.

Srečali so se babice in dedki, učenci nekdanje OŠ Spodnja Ščavnica

Za veselo vzdušje sta poskrbela sin in vnukinja!

Biserna poroka MagušaLe redkim zakonskim parom je dano, da bi dočakali 60 let skupnega zakonskega življenja, saj se eni že prej ločijo, drugi pa prej zapustijo ta svet. Ivanka in Rudi Maguša iz Grabonoša v občini Sv. Jurij ob Ščavnici, pa sta ta visoki jubilej – biserno poroko dočakala in proslavila skupaj z najbližjimi sorodniki in prijatelji. Slavje ob bisernem zakonskem jubileju Magušovih se je začel v farni cerkvi Sv. Jurija ob Ščavnici, kjer je zahvalno mašo, ob sodelovanju p. Lavrencija, daroval domači župnik Boštjan Ošlaj.

Zavidljivo biserno poroko sta praznovala Ivanka in Rudi Maguša iz Grabonoša

Od Črešnjevcev, skozi Mele, do Lisjakove struge

Čistilna akcija TD MajolkaČlanice in člani enega najbolj dejavnih društev na radgonskem območju, Turistično društvo Majolka je pripravilo tradicionalno čistilno akcijo. Prijavili so se tudi na natečaj "Moja reka si", na Turistični zvezi Slovenije, kjer so jih oglaševali. Same čistilne akcije, ki je potekala na širšem območju vzhodnega dela radgonske občine, se je udeležilo 15 članic in članov društva. „Dobili smo se pred trgovino Klasek v Črešnjevcih, kjer smo se razdelili v dve skupini.

Polne vreče odpadne embalaže od pijač v gozdu „Gaj

Začela se je sezona kresovanj in prijetnih druženj

Kres Lisjakova strugaPodobno kot že 17 minulih let, so radgonski ribiči ter njihovi družinski člani in simpatizerji ter tudi drugi gostje, veliki petek preživeli ob „tabornem ognju" in slastnih pečenih ribah. Že leta 2000 so namreč radgonski ribiči združili spomladansko čistilno akcijo ob svojem ribniku in ribiški hiši, v Lisjakovi strugi, kjer je spomladi veliko suhega vejevja in neuporabnega lesa, s prižigom kresa. Od začetka so prireditev imenovali „Srečanje ob tabornem ognju", ker pa je prireditev vsako leto za velikonočne praznike, natančneje na „postni" Veliki petek, sedaj temu rečejo „Velikonočno kresovanje".

Ribiči so zakurili v Lisjakovi strugi

Pomurci in Štajerci med 571 igralci, dobili novega kralja družabne kartaške igre

Kartanje šnopsaDolgi in mrzli zimski večeri, zlasti ob vikendih, so za mnoge Prekmurce, Prleke in Štajerce, poleg pikada, fliperja, namiznega nogometa in biljarda, namenjeni predvsem kartaškim (šnops) turnirjem in še nekaterim družabnim igram, ki so dobrodošle za druženje in krajšanje časa. Prav s takšnimi dogodki, predvsem družabnimi igrami in sploh druženji, se ukvarjajo mladi in manj mladi na skrajnjem severovzhodu države, s čimer potrjujejo, da televizija, internet, FB in sploh računalniki le niso povsem zastrupili večine ljudi, ki so se bolj kot ne prenehali družiti s prijatelji, sosedi, znanci in celo s svojimi domačimi.

Milan Niderl iz Gederovcev „Kralj šnopsa 2018

Ob druženju še izobraževanje kmečkih žensk

Društvo kmečkih žena ApačeDruštvo Kmečkih žena Apače, ki ga že dolgo vodi predsednica Ema Škrobar, med drugim skrbi tudi za dobro počutje svojih članic, ki jih je v društvu okoli 80. Tako vsako leto v začetku marca, nekako pred dnevom žena, pripravijo srečanje, ki predstavlja prijetno druženje in tudi izobraževanje članic društva. Tokrat so srečanje, ki je potekalo na Turistični kmetiji Marko v Nasovi, začeli z enim takšnim izobraževanje, in sicer s predavanjem vrtnarske strokovnjakinje Brigita Bukovec iz Vrtnarstva Kurbus. Predavala je o presajanju balkonskih rož in vzdrževanje orhidej, katere so v „Tropskem raju" pri Kurbusu na Meleh na ogled vse do 18. marca.

V Nasovi je potekalo prijetno srečanje članic DKŽ Apače

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Sočne limone prihajajo iz Prekmurja

 

Ljubiteljski vrtičkar, sadjar in vinogradnik Marjan Horvat potrjuje, da tudi v Prekmurju uspevajo južne in eksotične rastline s svojimi sadeži

LimoneUpokojenemu policijskemu inšpektorju Marjanu Horvatu iz Černelavcev pri Murski Soboti, ki je imel že v službi razgibano življenje, gotovo niti v pokoju ni dolgočas. Poleg tega, da je porotnik na okrožnem sodišču v Murski Soboti, in da je dejaven v številnih društvih v lokalni skupnosti ter da se veliko ukvarja s svojim „naslednikom“, vnukom Luko, ima Marjan veliko dela tudi v naravi. Kot ljubitelj narave, še posebej vinogradništva, sadjarstva in vrtičkarstva, se veliko ukvarja tudi z vzgojo tako imenovanih južnih rastlin in z mnogo truda, nege in ljubezni mu v domačem Prekmurju, uspeva pridelati več vrst južnega oz. eksotičnega sadja. Na vse to je ponosen, saj dokazuje, da se tudi brez veliko kemije, torej brez škropiv, tudi daleč od njihovega doma v južnih krajih, lahko pridelajo odlični sadeži.

...še škodljivci ne napadajo njegovih rastlin...

Tako mu med drugim uspeva pridelati kaki, sorte Tipo, ki se je že nekoliko udomačil v naših krajih. Zanimivo drevo je posadil pred dobrim desetletjem ob vinogradu na Vaneči in brez večjih težav mu uspeva ter daje čudovite BIO sadeže, saj do sedaj ni opazil nobenega škodljivca, ki bi napadal to zanimivo sredozemsko drevo. V zgodnji fazi vzgajanja je sicer drevesce nekoliko zaščitil pred zmrzaljo. Predlani je zasadil še eno drevo, katero je prepustil naravi in že v drugem letu je obrodilo sadeže. Največje zadovoljstvo pa mu je doraslo drevo, ki vsako leto lepo obrodi, pridelek pa je nekoliko odvisen od vremenskih razmer skozi vso leto, na kar pa v bistvu ne moreš vplivati, kljub ustrezni negi. Tako Milanov kaki vsako leto prinese več kot 200 slastnih zdravih sadežev. Pri tem se seveda pozna kvaliteta, saj ko je manj sadežev so ti debelejši in lepši, v vsakem primeru pa je potrebno dodatno medenje v shrambi. „Ker sem ugotovil, da sorta Tipo dobro uspeva tudi v Prekmurju, bom poskusno zasadil tudi sorto vanilija, saj je to vrsta kakija, ki ga ni potrebno mediti, da je užiten“, razlaga Marjan Horvat, ki praktično ne more brez svojega vinograda, vrta in sadovnjaka.

Poleg omenjenega kakija pa v svojem vrtu uspešno vzgaja tudi druge južne posebnosti, med drugim kivi, nashi, limone in fige, zasajeno pa ima tudi oljko, granatno jabolko in žižolo. Kot posebnost pa je v letu 2010 vzgojil tudi bučke čajota, ki jih je na pretek za dolgo jesen. V mislih je še veliko sadnih dreves in že to pomlad se lahko nadejamo, da se bo pri našem sogovorniku našel še kakšen čudež narave. Marjan namreč sam tudi cepi sadno drevje in različni eksperimenti lahko prinesejo marsikaj zanimivega. Ker pa mu narava veliko pomeni Marjan skrbi tudi za pogozdovanje, in v tem slogu poučuje tudi mlade... V zimskem času, ko večina njegovih „eksot“ počiva, pa je največ skrbi z limonami. „Dejansko tudi moje limone niso slabe. Na sicer nekoliko "zoženem" drevesu - zaradi prostora, kjer jo prezimujem - raste nekaj čez 100 limon, nastavljeni pa so že novi cvetovi. Vsa naša družina uporablja celo zimo naše BIO limone, pa tudi naši znanci so deležni kakšne BIO nagrade“, dodaja Marjan, ki omenjeno drevo limonovec goji že okrog 20 let in v tem času je nastalo veliko „mladine“, saj kot rečeno Marjan sebi in prijateljem cepi veliko mladih limon...

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zanimivosti Sočne limone prihajajo iz Prekmurja