Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Sočne limone prihajajo iz Prekmurja

 

Ljubiteljski vrtičkar, sadjar in vinogradnik Marjan Horvat potrjuje, da tudi v Prekmurju uspevajo južne in eksotične rastline s svojimi sadeži

LimoneUpokojenemu policijskemu inšpektorju Marjanu Horvatu iz Černelavcev pri Murski Soboti, ki je imel že v službi razgibano življenje, gotovo niti v pokoju ni dolgočas. Poleg tega, da je porotnik na okrožnem sodišču v Murski Soboti, in da je dejaven v številnih društvih v lokalni skupnosti ter da se veliko ukvarja s svojim „naslednikom“, vnukom Luko, ima Marjan veliko dela tudi v naravi. Kot ljubitelj narave, še posebej vinogradništva, sadjarstva in vrtičkarstva, se veliko ukvarja tudi z vzgojo tako imenovanih južnih rastlin in z mnogo truda, nege in ljubezni mu v domačem Prekmurju, uspeva pridelati več vrst južnega oz. eksotičnega sadja. Na vse to je ponosen, saj dokazuje, da se tudi brez veliko kemije, torej brez škropiv, tudi daleč od njihovega doma v južnih krajih, lahko pridelajo odlični sadeži.

...še škodljivci ne napadajo njegovih rastlin...

Tako mu med drugim uspeva pridelati kaki, sorte Tipo, ki se je že nekoliko udomačil v naših krajih. Zanimivo drevo je posadil pred dobrim desetletjem ob vinogradu na Vaneči in brez večjih težav mu uspeva ter daje čudovite BIO sadeže, saj do sedaj ni opazil nobenega škodljivca, ki bi napadal to zanimivo sredozemsko drevo. V zgodnji fazi vzgajanja je sicer drevesce nekoliko zaščitil pred zmrzaljo. Predlani je zasadil še eno drevo, katero je prepustil naravi in že v drugem letu je obrodilo sadeže. Največje zadovoljstvo pa mu je doraslo drevo, ki vsako leto lepo obrodi, pridelek pa je nekoliko odvisen od vremenskih razmer skozi vso leto, na kar pa v bistvu ne moreš vplivati, kljub ustrezni negi. Tako Milanov kaki vsako leto prinese več kot 200 slastnih zdravih sadežev. Pri tem se seveda pozna kvaliteta, saj ko je manj sadežev so ti debelejši in lepši, v vsakem primeru pa je potrebno dodatno medenje v shrambi. „Ker sem ugotovil, da sorta Tipo dobro uspeva tudi v Prekmurju, bom poskusno zasadil tudi sorto vanilija, saj je to vrsta kakija, ki ga ni potrebno mediti, da je užiten“, razlaga Marjan Horvat, ki praktično ne more brez svojega vinograda, vrta in sadovnjaka.

Poleg omenjenega kakija pa v svojem vrtu uspešno vzgaja tudi druge južne posebnosti, med drugim kivi, nashi, limone in fige, zasajeno pa ima tudi oljko, granatno jabolko in žižolo. Kot posebnost pa je v letu 2010 vzgojil tudi bučke čajota, ki jih je na pretek za dolgo jesen. V mislih je še veliko sadnih dreves in že to pomlad se lahko nadejamo, da se bo pri našem sogovorniku našel še kakšen čudež narave. Marjan namreč sam tudi cepi sadno drevje in različni eksperimenti lahko prinesejo marsikaj zanimivega. Ker pa mu narava veliko pomeni Marjan skrbi tudi za pogozdovanje, in v tem slogu poučuje tudi mlade... V zimskem času, ko večina njegovih „eksot“ počiva, pa je največ skrbi z limonami. „Dejansko tudi moje limone niso slabe. Na sicer nekoliko "zoženem" drevesu - zaradi prostora, kjer jo prezimujem - raste nekaj čez 100 limon, nastavljeni pa so že novi cvetovi. Vsa naša družina uporablja celo zimo naše BIO limone, pa tudi naši znanci so deležni kakšne BIO nagrade“, dodaja Marjan, ki omenjeno drevo limonovec goji že okrog 20 let in v tem času je nastalo veliko „mladine“, saj kot rečeno Marjan sebi in prijateljem cepi veliko mladih limon...

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zanimivosti Sočne limone prihajajo iz Prekmurja