MK Lisjak, ki velja za enega bolj dejavnih na tem območju, pripravil 15. srečanje motoristov

Motoristi KonjiščeVišje temperature in sončno vreme so na ceste že od marca in aprila naprej privabile mnogo motoristov, med katerimi so tudi člani Motorističnega kluba Lisjak iz Apaške doline (MK Lisjak), ki po svoji aktivnosti in angažiranosti, zlasti pri prometni varnosti, velja za enega bolj dejavnih motorističnih klubov pri nas. Ena njihovih osrednjih aktivnosti je organizacija tradicionalnega motorističnega srečanja, ki je tudi letos potekalo ob izteku šolskega leta in meseca junija, v Zgornjem Konjišču. Letošnje, že kar 15. srečanje zapovrstjo, je torej tudi letos potekalo na območju občine Apače, natančneje na lokaciji ribiškega doma v Zgornjem Konjišču, a se veseljaki na enoslednih kolesih niso zadovoljili samo s tem, temveč so imeli več aktivnosti.

Motoristi so se srečali v Zgornjem Konjišču

Tjaša pred Anejem in Renejem

Otročki dan MahovciŠportno-turistično društvo Mahovci, ki je nekakšen nosilec družabnega življenja v domači vasi v Apaški dolini, je tudi letos pripravilo tradicionalni otroški dan. Na športnem centru v Mahovcih so za male in nekoliko večje otroke pripravili dve otroški igrali in sicer, gasilka in fusbal na štangi. Prav tako so organizirali dejavnosti za otroke, in sicer tekmo med dvema vodnima balonoma, ki je bila najbolj priljubljena med otroci, ki so prišli iz širšega območja Apaške doline. Na koncu so trije najboljši (1. Tjaša Horvat, 2. Anej Dresler, 3. Rene Leopold) udeleženci dobili priznanje za dosežena mesta in pa majhne praktične nagrade.

Malčki so se zabavali na „otroškem dnevu

Tudi sveta maša za stanovalce domov za starejše iz občine Sv. Jurij ob Ščavnici

StarejšiNa Stari Gori je potekalo zanimivo in prisrčno srečanje občanov občine Sv. Jurij ob Ščavnici, ki bivajo v Domu starejših v Gornji Radgoni in Domu Lukavci in ga je ob pomoči Občinske organizacije RK in Društva podeželskih žena občine Sv. Jurij ob Ščavnici, pripravila domača občina. Drugo srečanje se je pričelo z obiskom sv. maše v cerkvi Sv. Duha na Stari Gori, ki jo je daroval duhovni pomočnik župnije Sv. Jurij ob Ščavnici, Mirko Rakovec. Pred pričetkom maše je stanovalce in njihove spremljevalce pozdravil župan občine Sv. Jurij ob Ščavnici Miroslav Petrovič, ki je povedal, kako je namen srečanja, da jih vsako leto vsaj enkrat povabijo v občino, od koder jih je pot zanesla v domove za starejše.

Župan sprejel občane, ki živijo v domovih

Gasilci pred gostinci in upokojenci!

Kisla juha RadenciPodobo kot že v več kot dveh desetletjih, so tudi letos, v okviru praznovanja 24. radenskega občinskega praznika, pripravili številne takšne in drugačne dogodke in prireditve. Seveda ni šlo niti brez kuharskega tekmovanja, saj so pripravili tudi 21. tradicionalno tekmovanje v kuhanju kisle štajerske juhe (žüpe) v kotličku na prostem. Letošnje tekmovanje, ki ga je organiziralo TD Radenci, pod vodstvom predsednice Karmen Kavčič Žibret, je bilo na lepi lokaciji pod še nekaj preživelih stoletnih dreves radenskega parka. V okviru prireditve se je sicer odvijalo marsikaj zanimivega, zlasti za otroke, kjer je potekal tridnevni festival „Mačje mesto", tako da je na stotine obiskovalcev prišlo na svoje. Na samem tekmovanju, ki ga je v svojem duhovitem slogu povezoval domači humorist Emil Šmid, je nastopilo 12 ekip, katere so sestavljali glavni kuhar (ica) in pomočnik ter še kdo (predstavniki turizma, društev in sploh javnega življenja občine in regije ter tudi znani gostje). Bilo je resda zelo vroče, a težav vseeno ni bilo, saj so suha drva s kurišč ogrevala (in kadila) še bolj kot sonce, ki se je težko prebijalo skozi krošnje dreves.

Kislo štajersko župo so kuhali pod stoletnimi drevesi radenskega parka

Med ohranjanje kulturne dediščine in ljudskih običajev gotovo sodi tudi košnja z ročno košnjo

Košnja NegovaKakor pravi slovenska ljudska pesem: »Ko se dela svit grejo fantje kosit«, so tudi »fantje« in eno »dekle«, na grajskem hribu v Negovi »šli kosit«. Letošnje košnjo, ki jo že več kot 10 let pripravlja Turistično društvo Negova-Spodnji Ivanjci, se je udeležilo 14 koscev, med njimi je bila tudi ženska. Kakor je bila v preteklosti navada, je tudi tokrat gospodar, tega je poosebljal Alojz Firbas, koscem najprej ponudil »štanperl žganice«, ki je dala koscem energijo in zagon. In že so kosci nabrusili kose, ter se v redu, kot nekoč, podali na košnjo strmega brega, na katerem so odcvetele in dozorele narcise.

Grajsko pobočje v Negovi pokosili

Na vaških igrah najboljši meščani!

Vaške igre MahovciPodobno kot vsako leto so pomladni in poletni konci tednov namenjeni takšnim in drugačnim družabnim prireditvam in dogodkom. In tako tudi na skrajnjem severovzhodu države ne mine vikend, da se ne bi zgodilo na desetine tovrstnih zabavnih srečanj in druženj. Med slednjimi so bile tudi 2. vaške igre, ki so potekale na Športnem centru v Mahovcih v Apaški dolini, kjer je sodelovalo šest ekip, in sicer: Turistično društvo Brod (Sladki Vrh), Turistično društvo Čemaž Apaške doline iz Podgorja, Športno turistično društvo Nasova, Vas Lutverci, ekipa Kremenčkovi iz Gornje Radgone in domača ekipa Športno-turističnega društva Mahovci iz Mahovcev, ki je zadevo tudi pripravila.

Med šestimi ekipam v Mahovcih so slavili Radgončani

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Sočne limone prihajajo iz Prekmurja

 

Ljubiteljski vrtičkar, sadjar in vinogradnik Marjan Horvat potrjuje, da tudi v Prekmurju uspevajo južne in eksotične rastline s svojimi sadeži

LimoneUpokojenemu policijskemu inšpektorju Marjanu Horvatu iz Černelavcev pri Murski Soboti, ki je imel že v službi razgibano življenje, gotovo niti v pokoju ni dolgočas. Poleg tega, da je porotnik na okrožnem sodišču v Murski Soboti, in da je dejaven v številnih društvih v lokalni skupnosti ter da se veliko ukvarja s svojim „naslednikom“, vnukom Luko, ima Marjan veliko dela tudi v naravi. Kot ljubitelj narave, še posebej vinogradništva, sadjarstva in vrtičkarstva, se veliko ukvarja tudi z vzgojo tako imenovanih južnih rastlin in z mnogo truda, nege in ljubezni mu v domačem Prekmurju, uspeva pridelati več vrst južnega oz. eksotičnega sadja. Na vse to je ponosen, saj dokazuje, da se tudi brez veliko kemije, torej brez škropiv, tudi daleč od njihovega doma v južnih krajih, lahko pridelajo odlični sadeži.

...še škodljivci ne napadajo njegovih rastlin...

Tako mu med drugim uspeva pridelati kaki, sorte Tipo, ki se je že nekoliko udomačil v naših krajih. Zanimivo drevo je posadil pred dobrim desetletjem ob vinogradu na Vaneči in brez večjih težav mu uspeva ter daje čudovite BIO sadeže, saj do sedaj ni opazil nobenega škodljivca, ki bi napadal to zanimivo sredozemsko drevo. V zgodnji fazi vzgajanja je sicer drevesce nekoliko zaščitil pred zmrzaljo. Predlani je zasadil še eno drevo, katero je prepustil naravi in že v drugem letu je obrodilo sadeže. Največje zadovoljstvo pa mu je doraslo drevo, ki vsako leto lepo obrodi, pridelek pa je nekoliko odvisen od vremenskih razmer skozi vso leto, na kar pa v bistvu ne moreš vplivati, kljub ustrezni negi. Tako Milanov kaki vsako leto prinese več kot 200 slastnih zdravih sadežev. Pri tem se seveda pozna kvaliteta, saj ko je manj sadežev so ti debelejši in lepši, v vsakem primeru pa je potrebno dodatno medenje v shrambi. „Ker sem ugotovil, da sorta Tipo dobro uspeva tudi v Prekmurju, bom poskusno zasadil tudi sorto vanilija, saj je to vrsta kakija, ki ga ni potrebno mediti, da je užiten“, razlaga Marjan Horvat, ki praktično ne more brez svojega vinograda, vrta in sadovnjaka.

Poleg omenjenega kakija pa v svojem vrtu uspešno vzgaja tudi druge južne posebnosti, med drugim kivi, nashi, limone in fige, zasajeno pa ima tudi oljko, granatno jabolko in žižolo. Kot posebnost pa je v letu 2010 vzgojil tudi bučke čajota, ki jih je na pretek za dolgo jesen. V mislih je še veliko sadnih dreves in že to pomlad se lahko nadejamo, da se bo pri našem sogovorniku našel še kakšen čudež narave. Marjan namreč sam tudi cepi sadno drevje in različni eksperimenti lahko prinesejo marsikaj zanimivega. Ker pa mu narava veliko pomeni Marjan skrbi tudi za pogozdovanje, in v tem slogu poučuje tudi mlade... V zimskem času, ko večina njegovih „eksot“ počiva, pa je največ skrbi z limonami. „Dejansko tudi moje limone niso slabe. Na sicer nekoliko "zoženem" drevesu - zaradi prostora, kjer jo prezimujem - raste nekaj čez 100 limon, nastavljeni pa so že novi cvetovi. Vsa naša družina uporablja celo zimo naše BIO limone, pa tudi naši znanci so deležni kakšne BIO nagrade“, dodaja Marjan, ki omenjeno drevo limonovec goji že okrog 20 let in v tem času je nastalo veliko „mladine“, saj kot rečeno Marjan sebi in prijateljem cepi veliko mladih limon...

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zanimivosti Sočne limone prihajajo iz Prekmurja