V prekmurski vasi Kupšinci se ne bojijo za prihodnost kraja, saj imajo veliko otrok

Miklavž v KupšincihKupšinci so gotovo ena lepših in naprednejših vasi v murskosoboški mestni občini, kjer skoraj štiristo krajanov živi v sožitju in brez kakršnihkoli zapletov. Skupaj z društvi, kot so gasilsko in športno, Krajevna skupnost Kupšinci skrbi za družabno in društveno življenje v vasi, vzporedno z regionalno cesto Murska Sobota – Gederovci. V ospredju dogajanja v kraju, kjer se običajno zberejo vsi krajani ne gleda na njihovo starost, je med drugim obisk sv. Miklavža, ki še posebej razveseli otroke. Teh je, v primerjavi z nekaterimi demografsko ogroženimi prekmurskimi kraji, v Kupšincih kar veliko, kar je potrdil tudi tokratni obisk dobrotnika sv. Miklavža in hudobneža parklja. V domačem vaško-gasilskem domu se je v spremstvu staršev, dedkov, babic ali koga drugega, zbralo 44 pridnih malčkov, ki jih je sv. Miklavž obdaril. In ker so mu obljubili, da bodo še naprej pridni, jim je bradati možakar obljubil, da se srečajo spet čez leto dni. Zanimivo, tokrat starši za lepa darila svojim malčkom niso morali posegati v lastni žep, saj je za darila in pogostitev poskrbela KS Kupšinci.

Pridni otroci so z veseljem počakali sv. Miklavža

Na 23. martinovanju v Gornji Radgoni veliko navdušenih vinoljubov, veseljakov in drugih gostov

Martinovanje 2017Ne glede na to, da v vinskih kleteh oz. v sodnih že nekaj časa vre, ko se sladki mošt nekoliko hitreje kot običajno spreminja, ali se je spremenil v vino, se to »uradno« dogaja šele v »Martinovem tednu«, ko po številnih, zlasti vinorodnih mestih in krajih pripravljajo tradicionalne »Martinove prireditve«. In ena takšnih, pravzaprav ena večjih na severovzhodu države, je znova bila v Gornji Radgoni, ki sodi med pomembnejša slovenska vinogradniško - vinarska območja, in kjer so ob Sv. Martinu, dnevu ko se je mošt tudi "uradno" spremenil v vino, ponovno pripravili enkratno (23. po vrsti) martinovanje, ki je v lepem in sončnem vremenu pritegnilo veliko veseljakov, vinoljubov in sploh gostov od blizu in daleč, največ seveda iz Pomurja ter Slovenskih goric in sosednje Avstrije..., kar nekaj pa jih je iz drugih delov države prispelo tudi z avtobusi.

In mošt se je (uradno) spremenil v vino

Pred soboško Diano se vedno nekaj dogaja, saj so po bogračiadi sedaj pripravili 8. festival bujte repe - tokrat je nastopilo 15 ekip, zmagala pa je ekipa Mestnih četrti Murska Sobota

Bujta repaNa Slovenski ulici, pred hotelom Diana v Murski Soboti je konec tedna potekal 8. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju je tokrat sodelovalo nekoliko manj (15) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank in posameznikov, saj bodo kmalu predsedniške volitve. Festival bujte repe je ena večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju. Strokovna komisija, katere predsednica je bila Zdenka Tompa, člana pa še dva vrhunska kuharska strokovnjaka, Janez Gjergjek in Branko Časar, je budno spremljala ves potek kuhanja, na koncu je ocenila tudi okus in vonj jedi.

Dišalo je po Prekmurski dobroti - bujti repi

Malčki med starostniki

DSO medgeneracijsko sodelovanjeDnevi ob izteku letošnjega poletja in pričetku jeseni so v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona minili v prijetnem vzdušju medgeneracijskega sodelovanja. Tako so se stanovalci DSO Gornja Radgona, z veseljem odzvali povabilu bližnjega Vrtca Manka Golarja, in se tako tudi letos udeležili njihove tradicionalne trgatve. Skupaj z otroci so polnili vedra in püte, iz preše pa je tekel sladki sok, s katerim so si ob druženju postregli. Ob zaključku so jih zaposleni in otroci vrtca pogostili še z domačim pecivom in namazanimi kruhki. Lepo je bilo in starostniki za drugo leto držijo ponovno pesti za dobro letino in čim manj toče.

Prijetno in poučno medgeneracijsko sodelovanje

Poleg koncerta tamburašev, še odprtje likovne razstave

DSO tamburašiV Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, pogosto, zlasti ob raznih priložnostih organizirajo pestre kulturne in družabne prireditve, ki so namenjene tako stanovalcem doma kakor tudi zunanjim obiskovalcem. Tako je, med drugim, številna publika, v polni dvorani DSO prisluhnila skladbam Tamburaške skupine KD Peter Dajnko iz Črešnjevcev. Poseben aplavz so si prislužili tudi zato, ker so bili pripravljeni nastopiti namesto skupine, ki je bila prvotno planirana, a je žal svoj nastop v zadnjem trenutku odpovedala.

Tamburice, slike, harmonika...v domu starejših

Nekateri se niso videli že desetletja!

Obletnica OŠ StogovciV tem jesenskem času, ko predvsem kmetovalci in ljubiteljski pridelovalci, s polj in vrtov, iz sadovnjakov in vinogradov, pospravljajo darove narave, se vrstijo tudi takšna in drugačna srečanja nekdanjih sošolcev. In tako se spet posebej potrjuje, da se šele ko se nam življenje prevesi v drugo polovico stoletja, torej ko smo že v »objemu« Abrahama, še posebej zavemo, kako pomembno je ohranjanje in poglabljanje prijateljstva iz mladosti. In to so potrdili tudi večinoma že babice in dedki iz Apaške doline, ki so natanko pred pol stoletja skupaj zapustili šolske klopi osemletke v Stogovcih. Obžalovali so sicer, da v omenjenem šolskem okolišu na zahodni strani Apaške doline ni več veliko otrok in je njihova nekdanja šola, sedaj podružnična šola v okviru OŠ Apače.

Po pol stoletja so se srečali šolarji, ki so osemletko končali na OŠ Stogovci

Tudi druženje je terapija za invalide

Invalidi GRPo podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu dobrih 600 milijonov invalidov, v EU jih je 65 milijonov, v Sloveniji pa približno devet odstotkov populacije predstavljajo invalidi, saj je v naši državi registriranih skoraj 170 tisoč invalidov. In slednjim je poleg ustrezne zaposlitve ter rehabilitacije, potrebno priskrbeti tudi mnoge druge aktivnosti. Zato sta med najpomembnejšimi aktivnostmi, ki jih izvajajo invalidska društva, med katera sodi tudi Medobčinsko društvo invalidov (MDI) Gornja Radgona (predsednica: Alenka Husar), kjer je v treh aktivih: Gornja Radgona (Hedvika Weingerl), Kapela (Štefka Pučko) in Apače (Irena Primožič), včlanjenih 550 zlasti delovnih invalidov z območja občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, ekskurzije, druženja in družabna srečanja ob različnih priložnosti.

Radgonski invalidi so se srečali na Turistični kmetiji Benko

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Frizerstvo Firšt gostilo frizerskega mojstra

( 1 Ocena ) 

Mojster Stevo Pavlović v Frizerstvu Firšt

Frizerstvo FirštV enem najstarejših, najuglednejših in najbolj priljubljenih frizerskih salonov v Gornji Radgoni, Frizerstvu Firšt na Panonski ulici, ki je že vstopil v 40. leto delovanja, saj bo februarja 2014 obeležil visok okrogel jubilej, vseskozi posebno skrb namenjajo izobraževanju in dodatnemu usposabljanju vseh zaposlenih. Direktor in lastnik salona Darko Firšt se zaveda, da brez usposabljanja ni uspeha, saj gre tudi področje pričesk s časom naprej, in nikakor se ne sme zaostajati. Zato poleg udeležbe na različnih prezentacijah, seminarjih in delavnicah širšega pomena, najpogosteje pripravljajo kar individualna izobraževanja za svoje zaposlene. Tako so tokrat, v teh pomladnih dneh, ko je potrebno poskrbeti za „poletne pričeske“, torej predvsem skrajšati lase, pripravili še posebej odmevno izobraževanje, ki se ga je v domačem salonu, udeležilo vseh sedem zaposlenih in pomočnikov.

In vsi so se imeli kaj naučiti, saj jim je teoretično, in na modelih praktično, novitete s področja striženja in sploh pričesk, predstavil eden najboljših in najbolj znanih slovenskih frizerskih mojstrov, Stevo Pavlović, ki jim je predstavil najnovejše tehnike striženja, ki je po njegovem mnenju glavna pot od začetka do konca, ki jo moraš v celoti izpeljati. Predstavil pa je tudi druge novosti s področja pričesk, torej izvedeli so marsikaj novega, koristnega in zanimivega za svoje nadaljnje delo.

 

„Vesel sem, da sem po dolgem času spet v tem majhnem, a prekrasnem mestu, ki je znano po sejmih in dobrih frizerjih. Frizerstvo Firšt je glede na število zaposlenih in vse kar počnejo, primerljivo z velikimi svetovnimi metropolami, kjer imajo recipročno nad 30 zaposlenih. To je mali lokalni fenomen s toliko zaposlenimi frizerji in še posebej toliko strankami, mnoge prihajajo celo iz sosednje Avstrije, kar dodatno bogati. In zato mi je velika čast, da lahko delam s to kvalitetno ekipo ljudi, ki se spoznajo na stroko in svoje delo, ter jim prenašam dodatna znanja in detajle. To je zame dvosmerno izobraževanje, saj se z njimi tudi sam dodatno usposabljam, ker je zelo pomembno“, nam je povedal mojster Stevo.

Udeleženci delavnice si bodo posebej zapomnili, da jim je mojster, na modelih prikazal tehniko s preciznim striženjem in spenjanjem, kjer so pomembne modne smernice, kot so: pravilna izbira tehnike preciznega geometričnega striženja; smiselna delitev las, uporaba različnih osnovnih tehnik striženja, ter prostoročno striženje in personalizacija, o čemer je Stevo podrobno razlagal. „Predvsem smo prikazali zakonitosti striženja las, praktične nosljive frizure z poudarkom na preciznih tehnikah striženja in detajlih obraza. Pozorni smo bili na obliko obraza, vratu, telesa sploh, gostoto las in usklajevanje želja modelov. Prepričan sem, da so udeleženke in udeleženci dobili kar nekaj koristnih informacij in novosti ter tako nadgradili svoje predhodno znanje, ki je v tem salonu že leta na zelo visokem nivoju. Brez vseh zadržkov lahko strankam priporočam, da obiskujejo Frizerstvo Fišrt, saj ne bodo razočarani. Tukaj je seveda tudi odličen mlad frizer Matevž Firšt, ki ima ogromno znanja in se na slovenskem območju kljub svoji mladosti zelo hitro uveljavlja. Seveda ne smemo pozabiti niti na očeta Darka, ki je že vrsto let uveljavljen frizer, ter babico Marico, ki je v dobrih štirih desetletjih naredila na tisoče vrhunskih pričesk. To je izkušena, že tretja frizerska generacija, ki veliko skrbi za nadgradnjo znanja in spremlja modne trende. Zato ne glede na to, da delajo v majhnem mestu uspevajo držati visok nivo kakovosti in s tem obdržati svoje stranke. In tudi to izobraževanje je bilo namenjeno vsemu omenjenemu“, nam je razložil izkušeni frizerski strokovnjak, ki je dodal, da tovrstne delavnice in seminarje, ki so sestavljeni iz večih segmentov, organizirajo tako za posamezne obrtne zbornice, kot za posamezni frizerski salon ali individualno skupini frizerjev.

Stevo PavlovićMojster Stevo Pavlović, kot pravi sam zase, je sicer človek, ki ima rad ljudi in tisto kar dela oz. kar počne. "Ustvarjanje je sestavni del mojega življenja in moj poklic me predstavi v popolni obliki.". Kot frizer Stevo dela kakšnih 25 let, in sam pravi, da je imel veliko srečo, da mu je bila učiteljica najboljša slovenska frizerka Meta Podkrajšek, ki je nanj prenesla velik del svojega znanja. „S tem mi je dala kruh. To kar sem spoznal v salonu Mete Podkrajšek sem dopolnjeval po svetu, kjer me je vodila velika radovednost po novem, neznanem, neraziskanem, dodatnem učenju in izobraževanju. Sedaj imam že 16 let več salonov in izobraževalni center Stevo Hair Academy, kjer izobražujem frizerje iz cele Slovenije ter iz drugih držav bivše SFRJ. Delam pa tudi kot promotor za Keune, katerega internacionalni promotor sem že več let. Zato tudi nastopam na velikih internacionalnih dogodkih predvsem na Balkanu, a tudi drugje po Evropi. Torej nenehno delam, nastopam in se tako tudi sam dodatno izobražujem“, razlaga Stevo, ki dodaja, da mu je dodatna vrednost žena Branka Pavlović, ki skrbi za make up, on pa za frizuro. „Skupaj z odlično ekipo frizerjev pa timsko strižem, barvam, oblikujem lase, skratka naredimo vse. Imamo tudi nekaj odličnih stilistov, koreografov, fotografov, snemalcev, designerjev ipd.“.

Stevove storitve so sicer na visokem nivoju in so poznane po celotnem območju naše bivše skupne države. Stevo je eden izmed redkih iz tega dela Evrope, ki je član priznanega britanskega združenja Alternative Hair Club. Njegovo, kot kaže, vrhunsko delo je opazila tudi britanska frizerska revija Hairdresser Journal, ki je objavila Stevove frizerske stvaritve, kar doslej ni uspelo še nobenemu frizerju iz tega dela Evrope. Zaposleni v „Stevo frizerski hiši“ se trudijo, da je njihovo delo kvalitetno, natančno in kreativno ter prilagojeno vsakemu posamezniku posebej. Zaposleni se tudi nenehno izobražujejo in izpopolnjujejo na vodilnih svetovnih frizerskih akademijah, kot tudi na domačih seminarjih in tečajih. In zato ne preseneča, da se stranke nenehno vračajo: „To so visoki standardi ter dodana vrednost. Visoki standardi so posledica konstantnega dolgoletnega izobraževanja v svetovnih frizerskih centrih, predvsem v Londonu, Parizu, New Yorku, kar daje nenehno svežino in aktualnost ter enako kvaliteto, ki jo nudijo vodilni frizerski saloni v svetu. Od tod tudi naš slogan: Ne hodite v London, pridite k nam! Naš cilj je vedno biti najboljši na trgu, biti korak pred konkurenco ter diktirati frizerske modne trende v Sloveniji. S profesionalnim in ambicioznim kolektivom, se trudimo to tudi doseči. Dodane vrednosti iz drugih panog skušamo vnesti v naše delo in s tem izboljšati nivo frizerske usluge“. Samo toliko o mojstru Stevu, da bi vedeli kdo je izobraževal v Frizerstvu Firšt.

Frizerstvo FirštIn tam domuje tudi prihodnost slovenskega frizerstva, mladi radgonski frizer in svetovalec Matevž Firšt, ki pravi, da je nenehno izobraževanje in nadgradnja nujna za vsak poklic, še zlasti za področje pričesk, kjer se trendi pogosto menjavajo. Sam Matevž se je sicer frizerstva in svetovanja učil v Mariboru, Ljubljani, Zagrebu, ter na Nizozemskem, seveda pa je tudi odraščal s frizerstvom in pričeskami, zaradi česar je še posebej vzljubil ta zanimiv poklic. Njegova babica Marica Fišrt je namreč že od 1. februarja 1974, ena najbolj znanih pomurskih frizerk. Iz stare lokacije na avtobusni postaji se je Frizerstvo Fišrt, 13. junija 1989, preselilo nekaj sto metrov stran, na železniško postajo v Gornji Radgoni, kjer je tudi danes, in kjer s številnimi zaposlenimi kljubuje vedno večji konkurenci ter gospodarski in socialni krizi. Veliko strank prihaja iz sosednje Avstrije ter tudi izven Gornje Radgone, torej iz celega Pomurja in Slovenskih goric. Že kar nekaj let je mama Marica v zasluženem pokoju, salon pa je predala sinu Darku, ki z nekaterimi novimi prijemi nadaljuje tradicijo. Maričin vnuk in Darkov sin Matevž je šel po istih stopinjah, in najbrž bo čez desetletja on prevzel „Frizerstvo Firšt“...

SKOZI ZGODOVINO...

Razvoj frizerstva seže daleč v zgodovino, saj že nekateri arheološki viri prikazujejo oblikovanje pričesk v prazgodovini (18000-8000 pred našim štetjem). Ženske so večinoma nosile spuščene lase, moški pa so jih spenjali v čop. Lase so si krajšali z ostrimi predmeti, največkrat z ostrim kamnom. Ličili so se z živalsko krvjo in črno zemljo. Vsako obdobje prinaša nove načine urejanja las in friziranja, vse do moderne dobe (1845-1990), ki pripelje nove stile in oblike pričesk, ampak se vseeno zgledujejo v zgodovino. Prav v moderni dobi se začne poplava stilov, še zlasti pri ženskah. Veliko je toplega, kasneje pa hladnega kodranja. Veliko je sušenja z sušilnikom. Začnejo se slogi kot so šik, new look, mini moda, chanel, unisex, casual, retro stil, live stil itd…

Uporabnost barv je na vrhuncu in ne moremo si predstavljati modne pričeske, brez vsaj ene barve in sredstev za utrjevanje ter oblikovanje. Pričeske postanejo prosto razgibane in so prepuščene frizerjevim rokam in njegovi domišljiji. Uporabljajo se različni lasni trakovi, lasnice, sponke itd.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zanimivosti Frizerstvo Firšt gostilo frizerskega mojstra