V prekmurski vasi Kupšinci se ne bojijo za prihodnost kraja, saj imajo veliko otrok

Miklavž v KupšincihKupšinci so gotovo ena lepših in naprednejših vasi v murskosoboški mestni občini, kjer skoraj štiristo krajanov živi v sožitju in brez kakršnihkoli zapletov. Skupaj z društvi, kot so gasilsko in športno, Krajevna skupnost Kupšinci skrbi za družabno in društveno življenje v vasi, vzporedno z regionalno cesto Murska Sobota – Gederovci. V ospredju dogajanja v kraju, kjer se običajno zberejo vsi krajani ne gleda na njihovo starost, je med drugim obisk sv. Miklavža, ki še posebej razveseli otroke. Teh je, v primerjavi z nekaterimi demografsko ogroženimi prekmurskimi kraji, v Kupšincih kar veliko, kar je potrdil tudi tokratni obisk dobrotnika sv. Miklavža in hudobneža parklja. V domačem vaško-gasilskem domu se je v spremstvu staršev, dedkov, babic ali koga drugega, zbralo 44 pridnih malčkov, ki jih je sv. Miklavž obdaril. In ker so mu obljubili, da bodo še naprej pridni, jim je bradati možakar obljubil, da se srečajo spet čez leto dni. Zanimivo, tokrat starši za lepa darila svojim malčkom niso morali posegati v lastni žep, saj je za darila in pogostitev poskrbela KS Kupšinci.

Pridni otroci so z veseljem počakali sv. Miklavža

Na 23. martinovanju v Gornji Radgoni veliko navdušenih vinoljubov, veseljakov in drugih gostov

Martinovanje 2017Ne glede na to, da v vinskih kleteh oz. v sodnih že nekaj časa vre, ko se sladki mošt nekoliko hitreje kot običajno spreminja, ali se je spremenil v vino, se to »uradno« dogaja šele v »Martinovem tednu«, ko po številnih, zlasti vinorodnih mestih in krajih pripravljajo tradicionalne »Martinove prireditve«. In ena takšnih, pravzaprav ena večjih na severovzhodu države, je znova bila v Gornji Radgoni, ki sodi med pomembnejša slovenska vinogradniško - vinarska območja, in kjer so ob Sv. Martinu, dnevu ko se je mošt tudi "uradno" spremenil v vino, ponovno pripravili enkratno (23. po vrsti) martinovanje, ki je v lepem in sončnem vremenu pritegnilo veliko veseljakov, vinoljubov in sploh gostov od blizu in daleč, največ seveda iz Pomurja ter Slovenskih goric in sosednje Avstrije..., kar nekaj pa jih je iz drugih delov države prispelo tudi z avtobusi.

In mošt se je (uradno) spremenil v vino

Pred soboško Diano se vedno nekaj dogaja, saj so po bogračiadi sedaj pripravili 8. festival bujte repe - tokrat je nastopilo 15 ekip, zmagala pa je ekipa Mestnih četrti Murska Sobota

Bujta repaNa Slovenski ulici, pred hotelom Diana v Murski Soboti je konec tedna potekal 8. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju je tokrat sodelovalo nekoliko manj (15) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank in posameznikov, saj bodo kmalu predsedniške volitve. Festival bujte repe je ena večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju. Strokovna komisija, katere predsednica je bila Zdenka Tompa, člana pa še dva vrhunska kuharska strokovnjaka, Janez Gjergjek in Branko Časar, je budno spremljala ves potek kuhanja, na koncu je ocenila tudi okus in vonj jedi.

Dišalo je po Prekmurski dobroti - bujti repi

Malčki med starostniki

DSO medgeneracijsko sodelovanjeDnevi ob izteku letošnjega poletja in pričetku jeseni so v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona minili v prijetnem vzdušju medgeneracijskega sodelovanja. Tako so se stanovalci DSO Gornja Radgona, z veseljem odzvali povabilu bližnjega Vrtca Manka Golarja, in se tako tudi letos udeležili njihove tradicionalne trgatve. Skupaj z otroci so polnili vedra in püte, iz preše pa je tekel sladki sok, s katerim so si ob druženju postregli. Ob zaključku so jih zaposleni in otroci vrtca pogostili še z domačim pecivom in namazanimi kruhki. Lepo je bilo in starostniki za drugo leto držijo ponovno pesti za dobro letino in čim manj toče.

Prijetno in poučno medgeneracijsko sodelovanje

Poleg koncerta tamburašev, še odprtje likovne razstave

DSO tamburašiV Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, pogosto, zlasti ob raznih priložnostih organizirajo pestre kulturne in družabne prireditve, ki so namenjene tako stanovalcem doma kakor tudi zunanjim obiskovalcem. Tako je, med drugim, številna publika, v polni dvorani DSO prisluhnila skladbam Tamburaške skupine KD Peter Dajnko iz Črešnjevcev. Poseben aplavz so si prislužili tudi zato, ker so bili pripravljeni nastopiti namesto skupine, ki je bila prvotno planirana, a je žal svoj nastop v zadnjem trenutku odpovedala.

Tamburice, slike, harmonika...v domu starejših

Nekateri se niso videli že desetletja!

Obletnica OŠ StogovciV tem jesenskem času, ko predvsem kmetovalci in ljubiteljski pridelovalci, s polj in vrtov, iz sadovnjakov in vinogradov, pospravljajo darove narave, se vrstijo tudi takšna in drugačna srečanja nekdanjih sošolcev. In tako se spet posebej potrjuje, da se šele ko se nam življenje prevesi v drugo polovico stoletja, torej ko smo že v »objemu« Abrahama, še posebej zavemo, kako pomembno je ohranjanje in poglabljanje prijateljstva iz mladosti. In to so potrdili tudi večinoma že babice in dedki iz Apaške doline, ki so natanko pred pol stoletja skupaj zapustili šolske klopi osemletke v Stogovcih. Obžalovali so sicer, da v omenjenem šolskem okolišu na zahodni strani Apaške doline ni več veliko otrok in je njihova nekdanja šola, sedaj podružnična šola v okviru OŠ Apače.

Po pol stoletja so se srečali šolarji, ki so osemletko končali na OŠ Stogovci

Tudi druženje je terapija za invalide

Invalidi GRPo podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu dobrih 600 milijonov invalidov, v EU jih je 65 milijonov, v Sloveniji pa približno devet odstotkov populacije predstavljajo invalidi, saj je v naši državi registriranih skoraj 170 tisoč invalidov. In slednjim je poleg ustrezne zaposlitve ter rehabilitacije, potrebno priskrbeti tudi mnoge druge aktivnosti. Zato sta med najpomembnejšimi aktivnostmi, ki jih izvajajo invalidska društva, med katera sodi tudi Medobčinsko društvo invalidov (MDI) Gornja Radgona (predsednica: Alenka Husar), kjer je v treh aktivih: Gornja Radgona (Hedvika Weingerl), Kapela (Štefka Pučko) in Apače (Irena Primožič), včlanjenih 550 zlasti delovnih invalidov z območja občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, ekskurzije, druženja in družabna srečanja ob različnih priložnosti.

Radgonski invalidi so se srečali na Turistični kmetiji Benko

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Sove se vračajo k Vidonjevim na Goričko

 

Najprej je na njihovi kmetiji sova zvalila dva, nato tri mladiče, kako bo v tretje? Vidonjevi se zavedajo koristi ptic za ravnovesje v naravi, in svoje „otroke“ občudujejo, ko jih pridejo pozdravit.

SoveZahvaljujoč veliki večini ljudi, ki jim vsakršno živo bitje veliko pomeni, in ki jih je med nami vedno več, postajajo različne živali del človeškega vsakdana. Vedno več živali živi v sožitju z ljudmi, ki so se jim, predvsem zaradi krutosti, običajno izogibale. In med slednje sodijo tudi sove, ki so ogrožene zlasti podnevi, ko ne vidijo normalno. Res je sicer, da se sove pogosto naselijo v bližini kmečkih poslopij, še raje izbirajo mirne zapuščene hiše in druge objekte. Toda pri Vidonjevih v Bodoncih na Goričkem, so se sove praktično nastanile prav pred hišo, kjer je vseskozi človeški vrvež. Torej ni miru, a to sove vsaj med valjenjem očitno ne moti.

„Pred dvema letoma se je sovji par odločil urediti dom na našem gospodarskem poslopju, in sicer v hišici, kjer smo pred leti imeli golobe. Mama sova je zvalila dva mladiča, in prav zanimivo jih je bilo opazovati kako so se pripravili za letenje, kar je bilo  na strehi gospodarskega poslopja še posebej zanimivo opazovati. Mislili smo, da so se samo enkrat zmotile, toda sovji par se je letos pomladi vrnil že drugič. Spet jih ni motil vrvež na kmetiji, saj se gnezdo nahaja prav nad parkiriščem ob hiši, kjer se vedno nekaj dogaja. Očitno se jima je celo dopadlo, saj je mama sova zvalila tri mladiče. Znano je namreč, da se ptice odločajo za večji naraščajo, če se počutijo varne. In tukaj se očitno počutijo varne“

nam je razlagala gospodinja Darinka Vidonja, ki se najpogosteje „druži“ s sovami. Sploh pa, ker se Vidonjevim zdi nekoliko nenavadno, da sove živijo z njimi, so se o lepih pticah z mehkim perjem, ki sovam pomaga leteti brez, da bi se jih slišalo, veliko naučili. Vse to je namreč domače spodbudilo, da so začeli prebirati članke o sovah ter primerjati njihovo dejansko vedenje z zapisanim. Prepričali so se, kako koristne so lahko te in tudi druge ptice okrog naših domov, saj uničujejo razne škodljivce in vzdržujejo ravnovesje v naravi.

Naša sogovornica Darinka Vidonja tudi pravi, je v bližini njihove domačije še precej starih sadovnjakov, kjer se sove rade zadržujejo. Še posebej pa so Vidonjevi zadovoljni, da so si sove za vzrejo mladičev izbrale staro golobjo hišico, ki visi pod streho na dvorišču. „Veseli in tudi ponosni smo, da so izbrali ravno nas. Očitno se pri nas dobro počutijo, saj je imel par lani dva mladiča, letos pa že tri. Sovji mladiči so bili v veselje vsem, predvsem pa vnukinji Evi, sploh pa smo se tudi drugi člani družine raznežili, ko smo prvič opazovali te male puhaste kepice. Ogledat so si jih prišli tudi sosedje in drugi obiskovalci, pa tudi ekipa iz televizije Gea. Seveda tudi otroci iz vrtca, ki so bili zelo veseli“, dodaja Vidonjeva.

Čeprav so se majhne sove navadile na bivanje pri njih, so obakrat ostale le kakšna dva meseca. Ko so se mladiči naučili leteti, so vsi zapustili gnezdo. Letošnja sovja družina jih je zapustila ravno te dni. Čeprav so se na te ljubke živali zelo navezali, Vidonjevi niti pomislili niso, da bi kakšnega mladiča obdržali zase in ga zaprli v kletko. Darinka prizna, da ob večerih še vedno rada pogleda okrog hiše in prisluhne oglašanju sov, ki se zadržujejo v bližnjih sadovnjakih, vendar se v golobjo hišico ne vrnejo več. „Majhne sove so nas spoznale po glasovih, še zlasti mene, ki sem največ doma. In zato se najraje oglašajo ko slišijo moj glas. Sploh pa vsak večer, ko se nekoliko stemni, pridejo v sadovnjak tam proti cerkvi ter nas lepo vse tri pozdravijo. To nam res veliko pomeni in hudo bi nam bilo, če bi nas zapustile“, dodaja Darinka, ki verjame, da sliši prav »njihove« sove, in se pri tem večkrat začudi, kako hitro se lahko stke vez med človekom in divjo živaljo.

Pri Vidonjevih si seveda želijo, da „domače“ sove še naprej, ob večerih prihajajo, še zlasti pa si želijo, da bi se par zopet vrnil naslednjo pomlad in jih ponovno razveselil s polnim gnezdom mladičev. In kot so potrdili nekateri ornitologi, je verjetnost za to velika, saj naj bi šlo za lesno sovo, ta vrsta pa se rada vrača na stara mesta, še posebej, če so v okolici dobre možnosti za prehranjevanje. Kljub temu pa ni variant, da bi sova kdaj izrinila domačo pomursko ptico štorkljo, ali kot tukaj pravijo „štrka“...

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zanimivosti Sove se vračajo k Vidonjevim na Goričko