Zakonca Jožefa in Mirko Gumilar sta obeležila 65 let skupnega življenja

Železna poroka GumilarČeprav je pri nas kar veliko zlatih, bisernih, smaragdnih in diamantnih zakonskih jubilejev, pa je le redkim dan izjemni zakonski jubilej, ki mu v večini pravijo železna poroka, ponekod pa tudi briljantna. Pred dnevi je namreč minilo šest desetletij in pol, odkar sta si v farni cerkvi Marijinega rojstva na Tišini večno zvestobo v dobrem in slabem ter ljubezen obljubila Jožefa, roj. Žemljič, in Mirko Gumilar, oba z bližnjih Petanjcev. Ob izteku letošnjega oktobra sta 65. obletnico s priložnostno slovesnostjo obeležila v domu Elizabeta pri Svetem Juriju na Goričkem, ki je enota Doma starejših Rakičan. Tam namreč slavljenka že poldrugo leto prebiva. Priči ob tovrstni izjemno redki obletnici poroke sta bila njuna hčerka Marjeta in sin Slavko, verski obred pa je v prostorih doma opravil matični župnik v župniji Tišina Boštjan Čeh.

Tudi pri devetdesetih se počutita odlično

Marija in Ivan Lorenčič sta obeležila biserno poroko

Biserna poroka LorenčičPred dnevi sta Marija in Ivan Lorenčič iz Maribora, v krogu domačih in prijateljev obeležila biserni zakonski jubilej. Svoje 60 - letno skupno zakonsko življenje sta potrdila v cerkvi sv. Ruperta v rojstni Voličini, kjer sta se poročila pred šestimi desetletji. Tokrat sta oba obreda, civilni in cerkveni, potekala v cerkvi. Civilni obred je opravil župan občine Lenart, mag. Janez Kramberger, ki je bisernoporočencema namenil nekaj lepih besed in jima izročil še eno listino, cerkvenega pa ob darovani sveti maši, ob asistenci domačega župnika Franca Muršeca in duhovnika Marka Veršiča, škof dr. Stanislav Lipovšek. Izrazil je veliko veselje nad zakoncema, ki sta zgled družine, »kakršna naj bi bila vrednota družbe. Hvala vama za vse, kar sta dobrega storila v Cerkvi. Vesel sem, da lahko potrdim vajin zakon tukaj v vajini rojstni župniji, kamor se rada vračata.«

Iz Maribora sta prišla v rojstno vas

Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Sove se vračajo k Vidonjevim na Goričko

 

Najprej je na njihovi kmetiji sova zvalila dva, nato tri mladiče, kako bo v tretje? Vidonjevi se zavedajo koristi ptic za ravnovesje v naravi, in svoje „otroke“ občudujejo, ko jih pridejo pozdravit.

SoveZahvaljujoč veliki večini ljudi, ki jim vsakršno živo bitje veliko pomeni, in ki jih je med nami vedno več, postajajo različne živali del človeškega vsakdana. Vedno več živali živi v sožitju z ljudmi, ki so se jim, predvsem zaradi krutosti, običajno izogibale. In med slednje sodijo tudi sove, ki so ogrožene zlasti podnevi, ko ne vidijo normalno. Res je sicer, da se sove pogosto naselijo v bližini kmečkih poslopij, še raje izbirajo mirne zapuščene hiše in druge objekte. Toda pri Vidonjevih v Bodoncih na Goričkem, so se sove praktično nastanile prav pred hišo, kjer je vseskozi človeški vrvež. Torej ni miru, a to sove vsaj med valjenjem očitno ne moti.

„Pred dvema letoma se je sovji par odločil urediti dom na našem gospodarskem poslopju, in sicer v hišici, kjer smo pred leti imeli golobe. Mama sova je zvalila dva mladiča, in prav zanimivo jih je bilo opazovati kako so se pripravili za letenje, kar je bilo  na strehi gospodarskega poslopja še posebej zanimivo opazovati. Mislili smo, da so se samo enkrat zmotile, toda sovji par se je letos pomladi vrnil že drugič. Spet jih ni motil vrvež na kmetiji, saj se gnezdo nahaja prav nad parkiriščem ob hiši, kjer se vedno nekaj dogaja. Očitno se jima je celo dopadlo, saj je mama sova zvalila tri mladiče. Znano je namreč, da se ptice odločajo za večji naraščajo, če se počutijo varne. In tukaj se očitno počutijo varne“

nam je razlagala gospodinja Darinka Vidonja, ki se najpogosteje „druži“ s sovami. Sploh pa, ker se Vidonjevim zdi nekoliko nenavadno, da sove živijo z njimi, so se o lepih pticah z mehkim perjem, ki sovam pomaga leteti brez, da bi se jih slišalo, veliko naučili. Vse to je namreč domače spodbudilo, da so začeli prebirati članke o sovah ter primerjati njihovo dejansko vedenje z zapisanim. Prepričali so se, kako koristne so lahko te in tudi druge ptice okrog naših domov, saj uničujejo razne škodljivce in vzdržujejo ravnovesje v naravi.

Naša sogovornica Darinka Vidonja tudi pravi, je v bližini njihove domačije še precej starih sadovnjakov, kjer se sove rade zadržujejo. Še posebej pa so Vidonjevi zadovoljni, da so si sove za vzrejo mladičev izbrale staro golobjo hišico, ki visi pod streho na dvorišču. „Veseli in tudi ponosni smo, da so izbrali ravno nas. Očitno se pri nas dobro počutijo, saj je imel par lani dva mladiča, letos pa že tri. Sovji mladiči so bili v veselje vsem, predvsem pa vnukinji Evi, sploh pa smo se tudi drugi člani družine raznežili, ko smo prvič opazovali te male puhaste kepice. Ogledat so si jih prišli tudi sosedje in drugi obiskovalci, pa tudi ekipa iz televizije Gea. Seveda tudi otroci iz vrtca, ki so bili zelo veseli“, dodaja Vidonjeva.

Čeprav so se majhne sove navadile na bivanje pri njih, so obakrat ostale le kakšna dva meseca. Ko so se mladiči naučili leteti, so vsi zapustili gnezdo. Letošnja sovja družina jih je zapustila ravno te dni. Čeprav so se na te ljubke živali zelo navezali, Vidonjevi niti pomislili niso, da bi kakšnega mladiča obdržali zase in ga zaprli v kletko. Darinka prizna, da ob večerih še vedno rada pogleda okrog hiše in prisluhne oglašanju sov, ki se zadržujejo v bližnjih sadovnjakih, vendar se v golobjo hišico ne vrnejo več. „Majhne sove so nas spoznale po glasovih, še zlasti mene, ki sem največ doma. In zato se najraje oglašajo ko slišijo moj glas. Sploh pa vsak večer, ko se nekoliko stemni, pridejo v sadovnjak tam proti cerkvi ter nas lepo vse tri pozdravijo. To nam res veliko pomeni in hudo bi nam bilo, če bi nas zapustile“, dodaja Darinka, ki verjame, da sliši prav »njihove« sove, in se pri tem večkrat začudi, kako hitro se lahko stke vez med človekom in divjo živaljo.

Pri Vidonjevih si seveda želijo, da „domače“ sove še naprej, ob večerih prihajajo, še zlasti pa si želijo, da bi se par zopet vrnil naslednjo pomlad in jih ponovno razveselil s polnim gnezdom mladičev. In kot so potrdili nekateri ornitologi, je verjetnost za to velika, saj naj bi šlo za lesno sovo, ta vrsta pa se rada vrača na stara mesta, še posebej, če so v okolici dobre možnosti za prehranjevanje. Kljub temu pa ni variant, da bi sova kdaj izrinila domačo pomursko ptico štorkljo, ali kot tukaj pravijo „štrka“...

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zanimivosti Sove se vračajo k Vidonjevim na Goričko