Šola več ne stoji, prijateljstva pa so ostala

Sošolci Spodnja ŠčavnicaNa Turistični kmetiji Hari v Spodnji Ščavnici je potekalo izjemno zanimivo, prijetno in veselo srečanje nekdanjih učencev in učiteljev OŠ Spodnja Ščavnica. Sami dedki in babice, kjer so tudi najmlajši stari okoli 70 let, so se srečali v prekrasnem okolju, kjer je prebujajoča narava ozelenila Ščavniško dolino, na katero seže pogled s Harijeve lepo urejene turistične postojanke. Zbrani učenke in učenci so se ob pogledu v dolino ozirali, da bi uzrli njihovo nekdanjo šolo, ki jim je dajala znanje za življenje. Zastonj! Kajti šole ni več, porušena je in na tem prostoru sedaj stoji mogočni stanovanjski blok, v katerem živi nova mladost.

Srečali so se babice in dedki, učenci nekdanje OŠ Spodnja Ščavnica

Za veselo vzdušje sta poskrbela sin in vnukinja!

Biserna poroka MagušaLe redkim zakonskim parom je dano, da bi dočakali 60 let skupnega zakonskega življenja, saj se eni že prej ločijo, drugi pa prej zapustijo ta svet. Ivanka in Rudi Maguša iz Grabonoša v občini Sv. Jurij ob Ščavnici, pa sta ta visoki jubilej – biserno poroko dočakala in proslavila skupaj z najbližjimi sorodniki in prijatelji. Slavje ob bisernem zakonskem jubileju Magušovih se je začel v farni cerkvi Sv. Jurija ob Ščavnici, kjer je zahvalno mašo, ob sodelovanju p. Lavrencija, daroval domači župnik Boštjan Ošlaj.

Zavidljivo biserno poroko sta praznovala Ivanka in Rudi Maguša iz Grabonoša

Od Črešnjevcev, skozi Mele, do Lisjakove struge

Čistilna akcija TD MajolkaČlanice in člani enega najbolj dejavnih društev na radgonskem območju, Turistično društvo Majolka je pripravilo tradicionalno čistilno akcijo. Prijavili so se tudi na natečaj "Moja reka si", na Turistični zvezi Slovenije, kjer so jih oglaševali. Same čistilne akcije, ki je potekala na širšem območju vzhodnega dela radgonske občine, se je udeležilo 15 članic in članov društva. „Dobili smo se pred trgovino Klasek v Črešnjevcih, kjer smo se razdelili v dve skupini.

Polne vreče odpadne embalaže od pijač v gozdu „Gaj

Začela se je sezona kresovanj in prijetnih druženj

Kres Lisjakova strugaPodobno kot že 17 minulih let, so radgonski ribiči ter njihovi družinski člani in simpatizerji ter tudi drugi gostje, veliki petek preživeli ob „tabornem ognju" in slastnih pečenih ribah. Že leta 2000 so namreč radgonski ribiči združili spomladansko čistilno akcijo ob svojem ribniku in ribiški hiši, v Lisjakovi strugi, kjer je spomladi veliko suhega vejevja in neuporabnega lesa, s prižigom kresa. Od začetka so prireditev imenovali „Srečanje ob tabornem ognju", ker pa je prireditev vsako leto za velikonočne praznike, natančneje na „postni" Veliki petek, sedaj temu rečejo „Velikonočno kresovanje".

Ribiči so zakurili v Lisjakovi strugi

Pomurci in Štajerci med 571 igralci, dobili novega kralja družabne kartaške igre

Kartanje šnopsaDolgi in mrzli zimski večeri, zlasti ob vikendih, so za mnoge Prekmurce, Prleke in Štajerce, poleg pikada, fliperja, namiznega nogometa in biljarda, namenjeni predvsem kartaškim (šnops) turnirjem in še nekaterim družabnim igram, ki so dobrodošle za druženje in krajšanje časa. Prav s takšnimi dogodki, predvsem družabnimi igrami in sploh druženji, se ukvarjajo mladi in manj mladi na skrajnjem severovzhodu države, s čimer potrjujejo, da televizija, internet, FB in sploh računalniki le niso povsem zastrupili večine ljudi, ki so se bolj kot ne prenehali družiti s prijatelji, sosedi, znanci in celo s svojimi domačimi.

Milan Niderl iz Gederovcev „Kralj šnopsa 2018

Ob druženju še izobraževanje kmečkih žensk

Društvo kmečkih žena ApačeDruštvo Kmečkih žena Apače, ki ga že dolgo vodi predsednica Ema Škrobar, med drugim skrbi tudi za dobro počutje svojih članic, ki jih je v društvu okoli 80. Tako vsako leto v začetku marca, nekako pred dnevom žena, pripravijo srečanje, ki predstavlja prijetno druženje in tudi izobraževanje članic društva. Tokrat so srečanje, ki je potekalo na Turistični kmetiji Marko v Nasovi, začeli z enim takšnim izobraževanje, in sicer s predavanjem vrtnarske strokovnjakinje Brigita Bukovec iz Vrtnarstva Kurbus. Predavala je o presajanju balkonskih rož in vzdrževanje orhidej, katere so v „Tropskem raju" pri Kurbusu na Meleh na ogled vse do 18. marca.

V Nasovi je potekalo prijetno srečanje članic DKŽ Apače

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Sove se vračajo k Vidonjevim na Goričko

 

Najprej je na njihovi kmetiji sova zvalila dva, nato tri mladiče, kako bo v tretje? Vidonjevi se zavedajo koristi ptic za ravnovesje v naravi, in svoje „otroke“ občudujejo, ko jih pridejo pozdravit.

SoveZahvaljujoč veliki večini ljudi, ki jim vsakršno živo bitje veliko pomeni, in ki jih je med nami vedno več, postajajo različne živali del človeškega vsakdana. Vedno več živali živi v sožitju z ljudmi, ki so se jim, predvsem zaradi krutosti, običajno izogibale. In med slednje sodijo tudi sove, ki so ogrožene zlasti podnevi, ko ne vidijo normalno. Res je sicer, da se sove pogosto naselijo v bližini kmečkih poslopij, še raje izbirajo mirne zapuščene hiše in druge objekte. Toda pri Vidonjevih v Bodoncih na Goričkem, so se sove praktično nastanile prav pred hišo, kjer je vseskozi človeški vrvež. Torej ni miru, a to sove vsaj med valjenjem očitno ne moti.

„Pred dvema letoma se je sovji par odločil urediti dom na našem gospodarskem poslopju, in sicer v hišici, kjer smo pred leti imeli golobe. Mama sova je zvalila dva mladiča, in prav zanimivo jih je bilo opazovati kako so se pripravili za letenje, kar je bilo  na strehi gospodarskega poslopja še posebej zanimivo opazovati. Mislili smo, da so se samo enkrat zmotile, toda sovji par se je letos pomladi vrnil že drugič. Spet jih ni motil vrvež na kmetiji, saj se gnezdo nahaja prav nad parkiriščem ob hiši, kjer se vedno nekaj dogaja. Očitno se jima je celo dopadlo, saj je mama sova zvalila tri mladiče. Znano je namreč, da se ptice odločajo za večji naraščajo, če se počutijo varne. In tukaj se očitno počutijo varne“

nam je razlagala gospodinja Darinka Vidonja, ki se najpogosteje „druži“ s sovami. Sploh pa, ker se Vidonjevim zdi nekoliko nenavadno, da sove živijo z njimi, so se o lepih pticah z mehkim perjem, ki sovam pomaga leteti brez, da bi se jih slišalo, veliko naučili. Vse to je namreč domače spodbudilo, da so začeli prebirati članke o sovah ter primerjati njihovo dejansko vedenje z zapisanim. Prepričali so se, kako koristne so lahko te in tudi druge ptice okrog naših domov, saj uničujejo razne škodljivce in vzdržujejo ravnovesje v naravi.

Naša sogovornica Darinka Vidonja tudi pravi, je v bližini njihove domačije še precej starih sadovnjakov, kjer se sove rade zadržujejo. Še posebej pa so Vidonjevi zadovoljni, da so si sove za vzrejo mladičev izbrale staro golobjo hišico, ki visi pod streho na dvorišču. „Veseli in tudi ponosni smo, da so izbrali ravno nas. Očitno se pri nas dobro počutijo, saj je imel par lani dva mladiča, letos pa že tri. Sovji mladiči so bili v veselje vsem, predvsem pa vnukinji Evi, sploh pa smo se tudi drugi člani družine raznežili, ko smo prvič opazovali te male puhaste kepice. Ogledat so si jih prišli tudi sosedje in drugi obiskovalci, pa tudi ekipa iz televizije Gea. Seveda tudi otroci iz vrtca, ki so bili zelo veseli“, dodaja Vidonjeva.

Čeprav so se majhne sove navadile na bivanje pri njih, so obakrat ostale le kakšna dva meseca. Ko so se mladiči naučili leteti, so vsi zapustili gnezdo. Letošnja sovja družina jih je zapustila ravno te dni. Čeprav so se na te ljubke živali zelo navezali, Vidonjevi niti pomislili niso, da bi kakšnega mladiča obdržali zase in ga zaprli v kletko. Darinka prizna, da ob večerih še vedno rada pogleda okrog hiše in prisluhne oglašanju sov, ki se zadržujejo v bližnjih sadovnjakih, vendar se v golobjo hišico ne vrnejo več. „Majhne sove so nas spoznale po glasovih, še zlasti mene, ki sem največ doma. In zato se najraje oglašajo ko slišijo moj glas. Sploh pa vsak večer, ko se nekoliko stemni, pridejo v sadovnjak tam proti cerkvi ter nas lepo vse tri pozdravijo. To nam res veliko pomeni in hudo bi nam bilo, če bi nas zapustile“, dodaja Darinka, ki verjame, da sliši prav »njihove« sove, in se pri tem večkrat začudi, kako hitro se lahko stke vez med človekom in divjo živaljo.

Pri Vidonjevih si seveda želijo, da „domače“ sove še naprej, ob večerih prihajajo, še zlasti pa si želijo, da bi se par zopet vrnil naslednjo pomlad in jih ponovno razveselil s polnim gnezdom mladičev. In kot so potrdili nekateri ornitologi, je verjetnost za to velika, saj naj bi šlo za lesno sovo, ta vrsta pa se rada vrača na stara mesta, še posebej, če so v okolici dobre možnosti za prehranjevanje. Kljub temu pa ni variant, da bi sova kdaj izrinila domačo pomursko ptico štorkljo, ali kot tukaj pravijo „štrka“...

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zanimivosti Sove se vračajo k Vidonjevim na Goričko