Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Dragica je uredila desettisoče pričesk

 

Priljubljena frizerka Dragica Vogrinčič, ki je celo delovno dobo, kar 37 let, delala pri istem delodajalcu – Frizerstvu Firšt, je šla v pokoj; Začela je z babico, nadaljevala s sinom, in končala z vnukom; Avstrijke več dajo na urejenost pričeske...

Frizerski kolektivDandanes, ko mnogi zaposleni, kot po tekočem traku, ostajajo brez zaposlitve, s čimer je ogrožena tudi njihova upokojitev, je lepo in spodbudno, če obstajajo tudi primeri dobre prakse, kjer delavec ni samo številka. Takšnemu dogodku smo bili priče pri Frizerstvu Firšt iz Gornje Radgone, kjer je že dobrih 37 let povprečno redno zaposlenih najmanj pet frizerk in frizerjev, zraven pa so tudi mnogi tisti, ki se še učijo frizerskega poklica. Te dni, točno s 1. avgustom se je namreč upokojila njihova najstarejša frizerka Danica Vogrinčič, in ob tej priložnosti sta mama in sin, nekdanja in sedanji šef, Frizerstva Firšt, Marica oz. Darko, pripravila posebno slovesnost, na kateri sta se skupaj z vsemi trenutno zaposlenimi poslovila od nove upokojenke. Slednja je še posebej zanimiva, saj je na istem delovnem mestu ostala poln delovni vek, odkar so Firštovi postali obrtniki, in zato daril, lepih besed in tudi solz ni manjkalo.

Pri Firštovih se je v dobrih 37 letih menjalo desetine frizerk in frizerjev, pomočnic in pomočnikov, vajenk in vajencev, ki so prihajali in odhajali. Eni so se že upokojili, drugi so našli druge zaposlitve, tretji so samostojni podjetniki..., samo Danica Vogrinčič je, začetnici frizerske „dinastije Fišrt“,  ob Marici ostala celo delovno dobo, dobrih 37 let. V tem času se je zgodilo veliko zanimivega, veselega, prijetnega in manj prijetnega. Zato smo v prijetni družbi, med samimi ljudmi, ki s pričeskami polepšujejo druge, izvedeli marsikaj zanimivega, tako o Frizerstvu Firšt, ki v Gornji Radgoni deluje že dobrih 37 let, kot o novopečeni upokojenki saj je pravi leksikon. Ni pa mogla natanko preračunati, koliko pričesk je v dobrih 37 (z vajeniškimi leti vred 40) letih, oblikovala. Predvideva, da jih je je letno bilo med 2000 in 3000, če ne več, in če to množimo z leti je jasno, koliko pričesk sta uredili Dragičini roki.

Rodila se je 22. aprila 1952 in vse življenje domuje v Bučečovcih, v občini Križevci pri Ljutomeru, kjer je tudi obiskovala osnovno šolo. Frizerska vajenka je bila pri pokojni frizerki Greti Sukič v Križevcih. Od 1. februarja 1974, ko je Marica Fišrt, od svojega predhodnika mojstra Krznariča, prevzela frizerski salon na radgonski avtobusni postaji, pa vse do upokojitve, 1. avgusta 2011 je bila zaposlena pri Fišrtovih. Iz stare lokacije na avtobusni postaji se je Frizerstvo Fišrt, 13. junija 1989, preselilo nekaj deset metrov stran, na železniško postajo v Gornji Radgoni, kjer je tudi danes. „V tem času je bilo veliko zanimivih in prijetnih dogodkov, a tudi tistih drugih ni manjkalo. Če pa vse seštejemo je vse minilo v najboljšem redu, saj nepremostljivih težav ni bilo nikoli. Nekoč je seveda bilo več dela, saj je tudi denarja bilo več, ko so ljudje bili zaposleni. Ob tem so nekoč v Gornji Radgoni delovali samo štirje frizerski saloni, na podeželju pa jih sploh ni bilo. Danes pa jih je že v Radgoni veliko, poleg tega pa jih že imajo praktično v vsaki vasici. Sedaj tudi manj ljudi in redkeje hodi frizerju, saj je veliko nezaposlenih, in mnogi nimajo denarja niti za hrano. Zato niti ne preseneča, da imamo pri nas vseskozi več strank iz sosednje Avstrije“, nam je razlagala Dragica , ki je vse življenje delala samo z ženskami, saj je v njenem času bilo možno izbrati smer, danes pa se v frizerskih šolah menda morajo učiti vse... Po predahu naša sogovornica dodaja: „Najbolj vesela sem bila stalnih strank, ki so se leta in desetletja vračale. Pa tudi manj zahtevne so bile“.

Kakorkoli že, Dragica je torej svojo delovno dobo začela pri babici Marici Firšt, nadaljevala pri sinu Darku Firštu, in sedaj zaključila pri vnuku Matevžu Firštu, ki bo čez desetletja „Frizerstvo Firšt“ prevzel od očeta Darka. Tudi po upokojitvi naša sogovornica ne bo škarij, glavnika in fena, čisto vrgla iz rok.

„To je logično, saj če si pri zadevi vse življenje, tega ne moreš kar tako zavreči in pozabiti. Seveda se ne bom šla nobenega dela na črno, toda če me bodo pri Firštovih potrebovali v času dopustov, bom pomagala in naredila še kakšno pričesko. Sicer pa mi niti doma, z mamo, ne bo dolgočasno, saj bo veliko dela na vrtu ter okoli hiše. In kot pravi večina upokojenk, prav sedaj prihaja obdobje, ko nikoli nimaš veliko časa“

nam še pove Dragica, ki ji želimo dolgo in zdravo uživanje zaslužene pokojnine.

 

SKOZI ZGODOVINO...

Razvoj frizerstva seže daleč v zgodovino, saj že nekateri arheološki viri prikazujejo oblikovanje pričesk v prazgodovini (18000-8000 pred našim štetjem). Ženske so večinoma nosile spuščene lase, moški pa so jih spenjali v čop. Lase so si krajšali z ostrimi predmeti, največkrat z ostrim kamnom. Ličili so se z živalsko krvjo in črno zemljo. Vsako obdobje prinaša nove načine urejanja las in friziranja, vse do moderne dobe (1845-1990), ki pripelje nove stile in oblike pričesk, ampak se vseeno zgledujejo po zgodovini. Prav v moderni dobi se začne poplava stilov, še zlasti pri ženskah. Veliko je toplega, kasneje pa hladnega kodranja. Veliko je sušenja z sušilnikom. Začnejo se slogi kot so šik, new look, mini moda, chanel, unisex, casual, retro stil, live stil itd…

Uporabnost barv je na vrhuncu in ne moremo si predstavljati modne pričeske, brez vsaj ene barve in sredstev za utrjevanje ter oblikovanje. Pričeske postanejo prosto razgibane in so prepuščene frizerjevim rokam in njegovi domišljiji. Uporabljajo se različni lasni trakovi, lasnice, sponke itd.

LETOŠNJI TRENDI

Ko gre za trenutne trende frizur se ti vse pogosteje menjajo, prednost pa je ker ne obstajajo samo določene moderne frizure. Absolutnih hitov ni, ampak se frizure lahkotno modernizirajo in prilagajajo vsaki osebi. Najnovejši trend so razkuštrani lasje, neodvisno ali so lasje kratki ali dolgi razen tega v modni so: prameni, rjave barve z prelivanjem proti blond, ali črni prameni na rjavih laseh. Ponovno so v trendu tudi rdeče nianse.

 „Za sezono 2011-2012 se predvideva, da bodo moderne svetlo rjave in blond nianse. Prav tako, kratke simpatične in neurejene kratke frizure, kot so npr. najnovejše frizure Victorie Beckham in Rihanne. To so sladke, neurejene, a seksi frizure. Pri spenjanju velja pravilo manj je več, vse je odvisno od kroja obleke. Speti lasje odkrivajo ramena in predvsem vrat. Ta je točka, ki so jo v preteklih stoletjih še posebno občudovali japonski moški. Gejše so si temu ustrezno odstirale hrbtno stran kimona in belo ličilo uporabljale tako, da se je na vratu, od las do ramen, videla nenaličena koža. S tem je mladenka poudarila svežino svoje polti in nežno ženskost. Vrat je najpomembnejša med točkami, ki naši podobi dajejo aristokratski videz, ki nas naredijo dame med običajnimi ženskami. Labod, srna, princesa. Kot baletke, ki leta in leta trenirajo, da bi se jim vratne mišice podaljšale in bi s klasično pričesko na odru poudarile svojo eleganco in nežnost“

je razložil Smiljan Škarica, ugledni frizer iz Maribora, ki dodaja, da pariške in milanske modne brvi narekujejo spete lase. Za prejšnjo sezono so modni oblikovalci podpirali spuščene, bujne in valovite lase, zdaj pa si bodo njihove muze in občudovalke lase spele v elegantno figo, ki dovoljuje izraziteje naličene ustnice, kakor zdaj narekujejo najprestižnejše kozmetične hiše.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zanimivosti Dragica je uredila desettisoče pričesk