„Čolnikov" klopotec straši in odganja ptiče!

Klopotec BenediktPodobno kot povsod po Slovenskih Goricah, Prlekiji in Halozah, so tudi benediški vinogradniki začeli s prireditvijo, ki bo poslej potekala tradicionalno vsako leto. Gre za postavljanje klopotca kot znaka ohranjanja kulturne dediščine, letos pa je postavitev klopotca nekoliko hitrejša, saj grozdje hitro dozoreva in potrebno je čim prej strašiti in odganjati ptiče. Letos ga je Turistično vinogradniško društvo Benedikt, postavilo prvič in sicer nad novim platojem ob svojih brajdah in kleti, ter tik ob Čolnikov domačiji, kjer bo klopotec poslej stal vsako leto. Na veselem dogodku, kjer ni manjkalo niti kulinaričnih in tekočih dobrot, se je zbralo kar nekaj članic in članov društva, ter tudi drugih vinogradnikov in vinogradnic, večino dela na „štangi" pa sta opravila aktualni predsednik, Marjan Farasin, in častni predsednik ter vinski vitez Zlatko Borak.

Postavljanje klopotca, kar so prvič uprizorili tudi benediški vinogradniki, je pravi praznik

Devetič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe, kjer je nastopilo rekordnih 19 ekip

Bujta repaV okviru 23. Pomurskega poletnega festivala (PPF), ko se v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi 9. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In ni nič nenavadnega, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne in zgodovinske dediščine.

Vinogradniki pred upokojenkami in gostinci

Prišli sta tudi učiteljici Marija in Rozina

Srečanje sošolcev OŠ SJoŠSončna in vroča sobota, zadnja v letošnjem juliju, je bila pravšnji dan za 5. srečanje nekdanjih učencev OŠ Videm ob Ščavnici (sedaj OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici), ki so rojeni leta 1951. Nadvse prijetnega srečanja, ki ga je organiziral Ivan Weindorfer, se je udeležila dobra tretjina nekdanjih učenk in učencev, ki so osnovnošolske klopi greli med leti 1958/65. Srečanje se je začelo s sveto mašo, ki jo je, za pokojne in žive učence, v farni cerkvi Sv. Jurija, daroval duhovni pomočnik Mirko Rakovec. Del srečanja so namenili tudi obisku pokopališča pri Svetemu Juriju, kjer so se poklonili spominu pokojnim sošolcem. Med njimi je tudi nedavno umrli Vlado Kocuvan, ki je bil organizator preteklih tovrstnih srečanj.

Srečali so se sošolci OŠ Videm ob Ščavnici, letniki 1951

Pri Sveti Ani so tekmovali v kuhanju štajerske kisle juhe, zmagala pa je ekipa iz Apaške doline

Kisla juha Sv. AnaV okviru obeleževanja občinskega praznika občine Sveta Ana v Slovenskih goricah - Aninega tedna 2018, je na dvorišču okrepčevalnice Šenk pri Sveti Ani potekalo tradicionalno, 8. tekmovanje v kuhanju štajerske kisle juhe. Ob pomoči nekaterih drugih društev in organizacij, predvsem pa številnih sponzorjev in donatorjev, so zanimiv dogodek odlično pripravili Kulinarično društvo kisla juha Sveta Ana, KO RK Lokavec in Okrepčevalnica Šenk. Žal je letos udeležba bila skromna, saj so tekmovale le štiri (lani: 14) ekipe, kljub temu je vzdušje bilo enkratno, tako da je tudi alfa in omega prireditve Lili Uroševič bila zadovoljna s celotnim dogajanjem, enako tudi nastopajoči kuharji in kuharice. Peta domača ekipa organizatorjev „Kulinarično društvo kisla juha" je skuhala skoraj poln 300-litrski kotel juhe, tako da te priljubljene jedi ni zmanjkalo. Po razglasitvi rezultatov tekmovanja so tako lahko razdelili več kot 300 porcij zanimive jedi iz svinjskih nogic, želodcev, plečke, korenčka, krompirja, čebule...in različnih začimb.

Črnci pred Gospodinjami in Pogledom

Pokazali so kako se je nekoč želo in kosilo

Žetev Spodnja ŠčavnicaMesec julij je čas počitnic, dopustov, velike vročine, različnih prireditev in dogodkov, pa tudi čas žetve zlatega zrnja. Prav v tem času je v organizaciji Društva podeželskih žena Gornja Radgona, kateremu so pomagali KZ Radgona, Občina in KSS Radgona, ob vaško gasilskem domu v Spodnji Ščavnici potekal, že 36. po vrsti, tradicionalni praznik žetve, ki iz leta v leto sicer potrjuje, da je tovrstno ohranjanje starih kmečkih običajev in opravil, vedno dobrodošlo, a žal se ga mlajši redko udeležujejo, da bi se česa naučili. In čeprav je v zadnjih letih vedno več takšnih in drugačnih prireditev povezanih z žetvijo, je tista v Spodnji Ščavnici nekaj posebnega, saj sodi med začetnike na tem področju, ob tem pa je to prireditev, ki vsako leto pritegne nekaj žanjic in koscev, zraven pa veliko več obiskovalcev.

Društvo podeželskih žena Gornja Radgona ohranja in obuja najpomembnejšo kmečko opravilo, ročno žetev pšenice

Milena Benko z maksimalnim številom točk

Naj kvašeni rogljičkiV okviru 36. dneva žetve v Spodnji Ščavnici sta Društvo podeželskih žena (DPŽ) Gornja Radgona in Zveza kmetic Slovenije (ZKS) pripravila I. državno razstavo in ocenjevanje kvašenih rogljičkov (kifelcev). Na prvem tovrstnem dogodku, ki ga lahko poimenujemo tudi državno prvenstvo, je strokovna komisija, katero je vodila predsednica Zveze kmetic Slovenije, Irena Ule (zraven sta bili še Nada Flegar in Celestina Strajnšek) z Biotehnične fakultete Univerze v Ljubljani, ocenila osem vzorcev te priljubljene sladice oz. sladkega prigrizka.

Pripravili so prvo državno razstavo in ocenjevanje kvašenih rogljičkov

Ob svečani otvoritvi prenovljenega ŠRC Nemčavci, tudi zanimiva nogometna tekma

ŠRC NemčavciV okviru praznovanja letošnjega občinskega praznika MO Murska Sobota, so posebno zadovoljstvo doživeli prebivalci primestne KS Nemčavci, kjer v 85 gospodinjstvih živi okoli 300 ljudi. V kompleksu vaško-gasilskega doma in ŠRC Nemčavci, tik ob regionalki, ki iz Murske Sobote vodi proti madžarski meji, je namreč potekala slovesna otvoritev Športno rekreacijske turistične točke Nemčavci. Gre za projekt, ki so ga pridobili iz programa LAS (Lokalna akcijska skupina) Goričko 2020 in ga financira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja - Evropa investira v podeželje. S položitvijo umetne trave na bivšem teniškem igrišču so v Nemčavcih tako pridobili eno igrišče za tenis in večnamensko igrišče za košarko, rokomet, odbojko in mali nogomet. Prednost umetne trave pred opečno podlago, ki je bila prej na teniškem igrišču, je predvsem v vzdrževanju in možnosti uporabe skozi celo leto.

Nemčavci imajo čudovit športno-rekreacijski center

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Dragica je uredila desettisoče pričesk

 

Priljubljena frizerka Dragica Vogrinčič, ki je celo delovno dobo, kar 37 let, delala pri istem delodajalcu – Frizerstvu Firšt, je šla v pokoj; Začela je z babico, nadaljevala s sinom, in končala z vnukom; Avstrijke več dajo na urejenost pričeske...

Frizerski kolektivDandanes, ko mnogi zaposleni, kot po tekočem traku, ostajajo brez zaposlitve, s čimer je ogrožena tudi njihova upokojitev, je lepo in spodbudno, če obstajajo tudi primeri dobre prakse, kjer delavec ni samo številka. Takšnemu dogodku smo bili priče pri Frizerstvu Firšt iz Gornje Radgone, kjer je že dobrih 37 let povprečno redno zaposlenih najmanj pet frizerk in frizerjev, zraven pa so tudi mnogi tisti, ki se še učijo frizerskega poklica. Te dni, točno s 1. avgustom se je namreč upokojila njihova najstarejša frizerka Danica Vogrinčič, in ob tej priložnosti sta mama in sin, nekdanja in sedanji šef, Frizerstva Firšt, Marica oz. Darko, pripravila posebno slovesnost, na kateri sta se skupaj z vsemi trenutno zaposlenimi poslovila od nove upokojenke. Slednja je še posebej zanimiva, saj je na istem delovnem mestu ostala poln delovni vek, odkar so Firštovi postali obrtniki, in zato daril, lepih besed in tudi solz ni manjkalo.

Pri Firštovih se je v dobrih 37 letih menjalo desetine frizerk in frizerjev, pomočnic in pomočnikov, vajenk in vajencev, ki so prihajali in odhajali. Eni so se že upokojili, drugi so našli druge zaposlitve, tretji so samostojni podjetniki..., samo Danica Vogrinčič je, začetnici frizerske „dinastije Fišrt“,  ob Marici ostala celo delovno dobo, dobrih 37 let. V tem času se je zgodilo veliko zanimivega, veselega, prijetnega in manj prijetnega. Zato smo v prijetni družbi, med samimi ljudmi, ki s pričeskami polepšujejo druge, izvedeli marsikaj zanimivega, tako o Frizerstvu Firšt, ki v Gornji Radgoni deluje že dobrih 37 let, kot o novopečeni upokojenki saj je pravi leksikon. Ni pa mogla natanko preračunati, koliko pričesk je v dobrih 37 (z vajeniškimi leti vred 40) letih, oblikovala. Predvideva, da jih je je letno bilo med 2000 in 3000, če ne več, in če to množimo z leti je jasno, koliko pričesk sta uredili Dragičini roki.

Rodila se je 22. aprila 1952 in vse življenje domuje v Bučečovcih, v občini Križevci pri Ljutomeru, kjer je tudi obiskovala osnovno šolo. Frizerska vajenka je bila pri pokojni frizerki Greti Sukič v Križevcih. Od 1. februarja 1974, ko je Marica Fišrt, od svojega predhodnika mojstra Krznariča, prevzela frizerski salon na radgonski avtobusni postaji, pa vse do upokojitve, 1. avgusta 2011 je bila zaposlena pri Fišrtovih. Iz stare lokacije na avtobusni postaji se je Frizerstvo Fišrt, 13. junija 1989, preselilo nekaj deset metrov stran, na železniško postajo v Gornji Radgoni, kjer je tudi danes. „V tem času je bilo veliko zanimivih in prijetnih dogodkov, a tudi tistih drugih ni manjkalo. Če pa vse seštejemo je vse minilo v najboljšem redu, saj nepremostljivih težav ni bilo nikoli. Nekoč je seveda bilo več dela, saj je tudi denarja bilo več, ko so ljudje bili zaposleni. Ob tem so nekoč v Gornji Radgoni delovali samo štirje frizerski saloni, na podeželju pa jih sploh ni bilo. Danes pa jih je že v Radgoni veliko, poleg tega pa jih že imajo praktično v vsaki vasici. Sedaj tudi manj ljudi in redkeje hodi frizerju, saj je veliko nezaposlenih, in mnogi nimajo denarja niti za hrano. Zato niti ne preseneča, da imamo pri nas vseskozi več strank iz sosednje Avstrije“, nam je razlagala Dragica , ki je vse življenje delala samo z ženskami, saj je v njenem času bilo možno izbrati smer, danes pa se v frizerskih šolah menda morajo učiti vse... Po predahu naša sogovornica dodaja: „Najbolj vesela sem bila stalnih strank, ki so se leta in desetletja vračale. Pa tudi manj zahtevne so bile“.

Kakorkoli že, Dragica je torej svojo delovno dobo začela pri babici Marici Firšt, nadaljevala pri sinu Darku Firštu, in sedaj zaključila pri vnuku Matevžu Firštu, ki bo čez desetletja „Frizerstvo Firšt“ prevzel od očeta Darka. Tudi po upokojitvi naša sogovornica ne bo škarij, glavnika in fena, čisto vrgla iz rok.

„To je logično, saj če si pri zadevi vse življenje, tega ne moreš kar tako zavreči in pozabiti. Seveda se ne bom šla nobenega dela na črno, toda če me bodo pri Firštovih potrebovali v času dopustov, bom pomagala in naredila še kakšno pričesko. Sicer pa mi niti doma, z mamo, ne bo dolgočasno, saj bo veliko dela na vrtu ter okoli hiše. In kot pravi večina upokojenk, prav sedaj prihaja obdobje, ko nikoli nimaš veliko časa“

nam še pove Dragica, ki ji želimo dolgo in zdravo uživanje zaslužene pokojnine.

 

SKOZI ZGODOVINO...

Razvoj frizerstva seže daleč v zgodovino, saj že nekateri arheološki viri prikazujejo oblikovanje pričesk v prazgodovini (18000-8000 pred našim štetjem). Ženske so večinoma nosile spuščene lase, moški pa so jih spenjali v čop. Lase so si krajšali z ostrimi predmeti, največkrat z ostrim kamnom. Ličili so se z živalsko krvjo in črno zemljo. Vsako obdobje prinaša nove načine urejanja las in friziranja, vse do moderne dobe (1845-1990), ki pripelje nove stile in oblike pričesk, ampak se vseeno zgledujejo po zgodovini. Prav v moderni dobi se začne poplava stilov, še zlasti pri ženskah. Veliko je toplega, kasneje pa hladnega kodranja. Veliko je sušenja z sušilnikom. Začnejo se slogi kot so šik, new look, mini moda, chanel, unisex, casual, retro stil, live stil itd…

Uporabnost barv je na vrhuncu in ne moremo si predstavljati modne pričeske, brez vsaj ene barve in sredstev za utrjevanje ter oblikovanje. Pričeske postanejo prosto razgibane in so prepuščene frizerjevim rokam in njegovi domišljiji. Uporabljajo se različni lasni trakovi, lasnice, sponke itd.

LETOŠNJI TRENDI

Ko gre za trenutne trende frizur se ti vse pogosteje menjajo, prednost pa je ker ne obstajajo samo določene moderne frizure. Absolutnih hitov ni, ampak se frizure lahkotno modernizirajo in prilagajajo vsaki osebi. Najnovejši trend so razkuštrani lasje, neodvisno ali so lasje kratki ali dolgi razen tega v modni so: prameni, rjave barve z prelivanjem proti blond, ali črni prameni na rjavih laseh. Ponovno so v trendu tudi rdeče nianse.

 „Za sezono 2011-2012 se predvideva, da bodo moderne svetlo rjave in blond nianse. Prav tako, kratke simpatične in neurejene kratke frizure, kot so npr. najnovejše frizure Victorie Beckham in Rihanne. To so sladke, neurejene, a seksi frizure. Pri spenjanju velja pravilo manj je več, vse je odvisno od kroja obleke. Speti lasje odkrivajo ramena in predvsem vrat. Ta je točka, ki so jo v preteklih stoletjih še posebno občudovali japonski moški. Gejše so si temu ustrezno odstirale hrbtno stran kimona in belo ličilo uporabljale tako, da se je na vratu, od las do ramen, videla nenaličena koža. S tem je mladenka poudarila svežino svoje polti in nežno ženskost. Vrat je najpomembnejša med točkami, ki naši podobi dajejo aristokratski videz, ki nas naredijo dame med običajnimi ženskami. Labod, srna, princesa. Kot baletke, ki leta in leta trenirajo, da bi se jim vratne mišice podaljšale in bi s klasično pričesko na odru poudarile svojo eleganco in nežnost“

je razložil Smiljan Škarica, ugledni frizer iz Maribora, ki dodaja, da pariške in milanske modne brvi narekujejo spete lase. Za prejšnjo sezono so modni oblikovalci podpirali spuščene, bujne in valovite lase, zdaj pa si bodo njihove muze in občudovalke lase spele v elegantno figo, ki dovoljuje izraziteje naličene ustnice, kakor zdaj narekujejo najprestižnejše kozmetične hiše.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zanimivosti Dragica je uredila desettisoče pričesk