Na vaških igrah najboljši meščani!

Vaške igre MahovciPodobno kot vsako leto so pomladni in poletni konci tednov namenjeni takšnim in drugačnim družabnim prireditvam in dogodkom. In tako tudi na skrajnjem severovzhodu države ne mine vikend, da se ne bi zgodilo na desetine tovrstnih zabavnih srečanj in druženj. Med slednjimi so bile tudi 2. vaške igre, ki so potekale na Športnem centru v Mahovcih v Apaški dolini, kjer je sodelovalo šest ekip, in sicer: Turistično društvo Brod (Sladki Vrh), Turistično društvo Čemaž Apaške doline iz Podgorja, Športno turistično društvo Nasova, Vas Lutverci, ekipa Kremenčkovi iz Gornje Radgone in domača ekipa Športno-turističnega društva Mahovci iz Mahovcev, ki je zadevo tudi pripravila.

Med šestimi ekipam v Mahovcih so slavili Radgončani

Bliža se IV. Družinski festival „Mačje mesto 2018"!

Mačje mesto V organizaciji občine Radenci bo v tamkajšnjem parku od 22. do 24. junija potekal IV. Družinski festival Mačje mesto. Nastanek Mačjega mesta je navdihnil častni občan in domačin Radencev, pokojni Kajetan Kovič, ki je ustvaril najbolj znanega slovenskega mačka, mačka Murija. Tridnevni festival želi z ustvarjalnimi delavnicami, kulturnimi vsebinami, športno-rekreativnimi aktivnostmi, kulinariko in drugimi spremljevalnimi dejavnostmi postaviti Radence na turistični zemljevid družinskih festivalov.

Kovičev maček Muri je navdušil Radenčane

Med ohranjanje kulturne dediščine in ljudskih običajev gotovo sodi tudi košnja z ročno košnjo

Kosci Norički VrhGlede na to, da z nenehnim tehnološkim razvojem, čedalje bolj izginjajo različna opravila in vse tisto, česar se spominjajo predvsem starejši ljudje, je dobro, da obstajajo takšna in drugačna društva ter organizacije, ki z različnimi prireditvami ohranjajo ljudske običaje in kulturno dediščino, med katero sodi tudi košnja po starem kot so to počeli naši predniki. In s takšno „etno košnjo" koristijo tudi posamezni lastniki hribovitega terena, ki nimajo ovac ali koz, da bo „pokosile" odvečno travo.

Ročna košnja v Noričkem Vrhu

Šmarski troti iz Litije najboljši v Prekmurju

Paprikaš PolanaV lepem in sončnem vremenu je konec minulega tedna, ob „Lovenjakovem dvoru", znani prekmurski gostilni, v Polani pri Murski Soboti, potekala tradicionalna in sedaj že jubilejna, 10. paprikašijada z zanimivim programom, ki ga je povezovala moderatorka Silva Vrbnjak. Ker je paprikaš zelo razširjena lokalna jed v Pomurju, so se „Lovenjakovi" organizatorji že pred desetletjem odločili vsako leto pripravljati tekmovanje v kuhanju paprikaša, udeleženci pa si lahko izberejo, ali bo to piščančji, svinjski, kunčji, gobov, ribji..., saj meso le delno prispeva k okusu same jedi. Strokovnjaki, ki so ocenjevali izdelke tekmovalnih ekip so namreč mnenja, da vse druge sestavine, predvsem mleta paprika, čebula, malo moke, kisla smetana in malo vina, dajo paprikašu pravi okus. In če je včasih organizatorjem malo ponagajalo vreme, je tokrat tekmovalcem bilo zelo vroče, saj je poleg sonca „žgal" tudi odprti ogenj z asfalta.

V Polani je desetič zadišalo po štirih (piščančji, prašičji, kunčji in gobov) vrstah paprikaša

Radijski poslušalci Snopa iz vse Slovenije so se srečali v Slovenskih Goricah

Slovo od SNOP-aNa Izletniško turistični kmetiji Žökš pri Mlinarjevih, na Zgornjih Žerjavcih pri Lenartu, je konec tedna potekalo zanimivo srečanje »Nočnih ptičev«, poslušalcev skupnega nočnega radijskega programa imenovanega Snop, v katerem je nekoč sodelovalo več kot ducat radijskih nekomercialnih postaj iz vse države. Ker je bil ob koncu lanskega leta program ukinjen, v njem so nazadnje sodelovali le še: Radio Velenje, Radio Slovenske gorice, Radio Ptuj, Radio Celje in Radio Murski val, so njegovi zvesti poslušalci pripravili slovesen pokop svojega snopa. Organizirala ga je Ana Maras-Pika iz Lenarta, ki je na srečanje povabila 48 zvestih poslušalcev snopa iz različnih krajev Slovenije. Snopu v spomin so pripravili tudi veliko »žalno«, črno obrobljeno torto z narobnim križem, ki je simbolizirala njegov grob. Kot se na »pogrebu« spodobi, je Snopu v slovo spregovoril njegov zvesti poslušalec Ludvik Kupšek iz Trbovelj.

Žalno slovo od Snopa s črno obrobo na torti

Šola več ne stoji, prijateljstva pa so ostala

Sošolci Spodnja ŠčavnicaNa Turistični kmetiji Hari v Spodnji Ščavnici je potekalo izjemno zanimivo, prijetno in veselo srečanje nekdanjih učencev in učiteljev OŠ Spodnja Ščavnica. Sami dedki in babice, kjer so tudi najmlajši stari okoli 70 let, so se srečali v prekrasnem okolju, kjer je prebujajoča narava ozelenila Ščavniško dolino, na katero seže pogled s Harijeve lepo urejene turistične postojanke. Zbrani učenke in učenci so se ob pogledu v dolino ozirali, da bi uzrli njihovo nekdanjo šolo, ki jim je dajala znanje za življenje. Zastonj! Kajti šole ni več, porušena je in na tem prostoru sedaj stoji mogočni stanovanjski blok, v katerem živi nova mladost.

Srečali so se babice in dedki, učenci nekdanje OŠ Spodnja Ščavnica

Za veselo vzdušje sta poskrbela sin in vnukinja!

Biserna poroka MagušaLe redkim zakonskim parom je dano, da bi dočakali 60 let skupnega zakonskega življenja, saj se eni že prej ločijo, drugi pa prej zapustijo ta svet. Ivanka in Rudi Maguša iz Grabonoša v občini Sv. Jurij ob Ščavnici, pa sta ta visoki jubilej – biserno poroko dočakala in proslavila skupaj z najbližjimi sorodniki in prijatelji. Slavje ob bisernem zakonskem jubileju Magušovih se je začel v farni cerkvi Sv. Jurija ob Ščavnici, kjer je zahvalno mašo, ob sodelovanju p. Lavrencija, daroval domači župnik Boštjan Ošlaj.

Zavidljivo biserno poroko sta praznovala Ivanka in Rudi Maguša iz Grabonoša

Od Črešnjevcev, skozi Mele, do Lisjakove struge

Čistilna akcija TD MajolkaČlanice in člani enega najbolj dejavnih društev na radgonskem območju, Turistično društvo Majolka je pripravilo tradicionalno čistilno akcijo. Prijavili so se tudi na natečaj "Moja reka si", na Turistični zvezi Slovenije, kjer so jih oglaševali. Same čistilne akcije, ki je potekala na širšem območju vzhodnega dela radgonske občine, se je udeležilo 15 članic in članov društva. „Dobili smo se pred trgovino Klasek v Črešnjevcih, kjer smo se razdelili v dve skupini.

Polne vreče odpadne embalaže od pijač v gozdu „Gaj

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Lepa lesena zibelka za večjo nataliteto v Sloveniji

 

Ugledni mizar Franc Pelcl ponuja zanimiv »recept« za večjo rodnost Slovencev

ZibelkePotem, ko se v zadnjih tednih in mesecih vedno znova na vse zvonove obešajo nič kaj obetavni statistični in demografski podatki, po katerih Slovenija sodi na sam evropski rep po številu rojstev, se ponekod pojavljajo zanimivi, takšni in drugačni »recepti« za višjo rodnost v Sloveniji. In med slednje sodi tudi ugledni mizarski mojster Franc Pelcl iz vinorodne vasice Okoslavci nad Radenci, ki je dolga leta živel in delal v sosednji Avstriji, pozneje pa si je doma, kot član Območne obrtno - podjetniške zbornice Gornja Radgona, uredil lepo in veliko mizarsko obratovalnico, ki jo poznajo mnogi ljubitelji pravih unikatnih umetnin iz lesa.

Med slednje pa sodijo tudi zibelke, ki redko, a kljub temu prihajajo izpod rok mojstra Franca, katerega žalosti, da je v Sloveniji tako malo rojstev.

Izmed kar nekaj unikatnih zibelk je Pelcl eno izdelal tudi za domačo rabo, za lastne potomke...

Niti zamisliti si namreč ne more, da tako priden narod s sončne strani Alp, počasi a vztrajno izumira. Res je sicer, da njegov »recept« za povečanje natalitete med Slovenkami in Slovenci, ne bo veliko pomagal, saj ne more priskrbeti delovnih mest in stanovanj za mlade družine, prav tako ne more znižati cen otroških oblačil, obutve, prehrane ipd., a kljub temu verjame, da je simbolična pomoč pri odločanju za novo življenje, tudi lepa, domača in tradicionalna zibelka iz kakovostnega lesa, bodisi iz domačega masivnega hrasta ali smrekovine, bodisi pa iz kakšnega ameriškega ali afriškega lesa. Zato mojster Franček, kot ga imenujejo prijatelji, katerega dejavnost počasi nadaljuje sin, resda redko, a kljub temu z veseljem izdela kakšno lepo zibelko, kar ni niti malo lahko in enostavno. Med drugimi zibkami, je iz Frančkove delavnice prišla tudi tista za dosedanji in bodoči domači naraščaj, saj priljubljeni podjetnik poudarja, kako je pri vsakem delu najprej potrebno „poskrbeti za domačo rabo“, kjer moraš biti vzor.

Enako kot pri različnem, večinoma unikatnem pohištvu, kot pri ptičjih gnezdilnicah in krmilnicah, tudi pri Frančkovih zibelkah gre za zelo lepo oblikovano in izrezbarjeno umetnino. Mojster Franček pa nam pove, da ima vsak delček lesa, ki tvori lepo oblikovano zibelko, enako tudi vsaka barva ali znak na zibki, svoj poseben namen in pomen. Eno je za srečo, drugo za zdravje, miren spanec, lepo prihodnost ipd. „Dokazano je, da so otroci, ki odraščajo v takšnih zibkah bolj zdravi, imajo boljši spanec, lepše in uspešneje se razvijajo. Še posebej je pomembno, da zibka nenehno kroži, oz. da je skozi v uporabi, bodisi pri enih ali različnih starših. Zato niti ne preseneča, da se je ponekod v Sloveniji ohranil običaj, da se zibelka posoja in kroži tudi po širšem območju, ne le med sorodniki“, nam pove sogovornik Franček, ki dodaja, da ima zibelka tudi sploh posebno mesto v umetnosti likovno oblikovanega pohištva na kmetijah v Sloveniji. Naši predniki so novorojenca položili v zibelko. Zibelka je pomenila tudi simbol za napoved novega rojstva, saj je bila poleg ostalih predmetov obvezen del nevestine bale. Splošno je bila v rabi v 19. stoletju, poznali pa so jo že zdavnaj prej, znane so celo upodobitve že iz 15. stoletja.

Njegova zibelka naj bi ob pravilnem shranjevanju »prenesla« več generacij otrok

To prvo človekovo »pohištvo« so, po mnenju uglednega etnologa, prof. dr. Janeza Bogataja s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, sicer poznali že v poznem srednjem veku, uporabljali pa so ga le v višjih družbenih slojih. Za večino ohranjenih zibelk velja, da so predvsem uporabno oblikovane, nekatere pa so tudi okrašene. V 19. stoletju so največ poslikanih zibelk pri nas poznali predvsem na alpskem območju. Danes izdelane zibelke iz masivnega lesa so zaščitene z okolju in človeku prijaznimi naravnimi premazi, enako je tudi oprema zibelke iz naravnih gradiv, ki niti malo ne škodujejo dojenčku. Ko gre za zibelke, pa nikakor ne gre prezreti, da se na trgu pojavljajo vedno novi izdelki. In med slednje gotovo sodi tudi nova zibelka, ki jo je izumil študent Garry Cho, in ki zazna že najšibkejši otrokov jok in nemudoma prične z nežnim zibanjem. Zibelka deluje tudi kot nekakšna virtualna varuška, saj lahko zazna določeno nevarnost za otroka. Senzorji, nameščeni na zibelki, ves čas nadzorujejo dihanje in gibanje novorojenčka ter sobno temperaturo, saj se pri otrocih pri višjih sobnih temperaturah poveča nevarnost nenadne smrti.

Zibelko je kot rečeno izumil omenjeni študent zadnjega letnika na Univerzi Brunel iz severnega dela Londona, in sicer kot prototip na podlagi običajne lesene zibelke. Mikroskopski senzor, nameščen v notranjosti zibelke, zazna otrokov jok in nemudoma sproži mehanizem, ki prične zibati posteljico. Zibanje traja približno 45 sekund in če otrok ne preneha jokati, se zibanje še enkrat ponovi. Če otrok po drugem zibanju še vedno ne zaspi, zibelka pošlje signal staršem. Enako se zgodi pri nadzoru sobne temperature. Omenjena zibelka zaznava tudi spremembo temperature. Priporočljiva temperatura prostora, v katerem spi novorojenček, je od 16 do 20 stopinj Celzija. Starši prav tako prejmejo sporočilo o nevarnosti, kadar se njihov dojenček v zibelki ne premakne več kot 90 minut, kar je čas, ko dojenčki ostanejo v trdnem snu…

Kakorkoli že, bodisi enkratna lesena zibelka iz mizarske delavnice Franca Pelcla ali katerega drugega mizarja, bodisi pa omenjena sodobna zibelka, naj bo vodilo vsem, ki lahko poskrbijo za več rojstev, povsod po Sloveniji, od Hodoša do Debelega rtiča, od Svečine do Metlike. Po znanih stihih pesnika Simona Gregoriča: »Naj je Soča nas zibala; Dravski ali Savski tok; Vendar le v Slovenji stala; Zibka vseh je nje otrok«!

Tukaj si lahko ogledate slike.

{jgototop}{/jgototop}

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zanimivosti Lepa lesena zibelka za večjo nataliteto v Sloveniji