„Čolnikov" klopotec straši in odganja ptiče!

Klopotec BenediktPodobno kot povsod po Slovenskih Goricah, Prlekiji in Halozah, so tudi benediški vinogradniki začeli s prireditvijo, ki bo poslej potekala tradicionalno vsako leto. Gre za postavljanje klopotca kot znaka ohranjanja kulturne dediščine, letos pa je postavitev klopotca nekoliko hitrejša, saj grozdje hitro dozoreva in potrebno je čim prej strašiti in odganjati ptiče. Letos ga je Turistično vinogradniško društvo Benedikt, postavilo prvič in sicer nad novim platojem ob svojih brajdah in kleti, ter tik ob Čolnikov domačiji, kjer bo klopotec poslej stal vsako leto. Na veselem dogodku, kjer ni manjkalo niti kulinaričnih in tekočih dobrot, se je zbralo kar nekaj članic in članov društva, ter tudi drugih vinogradnikov in vinogradnic, večino dela na „štangi" pa sta opravila aktualni predsednik, Marjan Farasin, in častni predsednik ter vinski vitez Zlatko Borak.

Postavljanje klopotca, kar so prvič uprizorili tudi benediški vinogradniki, je pravi praznik

Devetič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe, kjer je nastopilo rekordnih 19 ekip

Bujta repaV okviru 23. Pomurskega poletnega festivala (PPF), ko se v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi 9. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In ni nič nenavadnega, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne in zgodovinske dediščine.

Vinogradniki pred upokojenkami in gostinci

Prišli sta tudi učiteljici Marija in Rozina

Srečanje sošolcev OŠ SJoŠSončna in vroča sobota, zadnja v letošnjem juliju, je bila pravšnji dan za 5. srečanje nekdanjih učencev OŠ Videm ob Ščavnici (sedaj OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici), ki so rojeni leta 1951. Nadvse prijetnega srečanja, ki ga je organiziral Ivan Weindorfer, se je udeležila dobra tretjina nekdanjih učenk in učencev, ki so osnovnošolske klopi greli med leti 1958/65. Srečanje se je začelo s sveto mašo, ki jo je, za pokojne in žive učence, v farni cerkvi Sv. Jurija, daroval duhovni pomočnik Mirko Rakovec. Del srečanja so namenili tudi obisku pokopališča pri Svetemu Juriju, kjer so se poklonili spominu pokojnim sošolcem. Med njimi je tudi nedavno umrli Vlado Kocuvan, ki je bil organizator preteklih tovrstnih srečanj.

Srečali so se sošolci OŠ Videm ob Ščavnici, letniki 1951

Pri Sveti Ani so tekmovali v kuhanju štajerske kisle juhe, zmagala pa je ekipa iz Apaške doline

Kisla juha Sv. AnaV okviru obeleževanja občinskega praznika občine Sveta Ana v Slovenskih goricah - Aninega tedna 2018, je na dvorišču okrepčevalnice Šenk pri Sveti Ani potekalo tradicionalno, 8. tekmovanje v kuhanju štajerske kisle juhe. Ob pomoči nekaterih drugih društev in organizacij, predvsem pa številnih sponzorjev in donatorjev, so zanimiv dogodek odlično pripravili Kulinarično društvo kisla juha Sveta Ana, KO RK Lokavec in Okrepčevalnica Šenk. Žal je letos udeležba bila skromna, saj so tekmovale le štiri (lani: 14) ekipe, kljub temu je vzdušje bilo enkratno, tako da je tudi alfa in omega prireditve Lili Uroševič bila zadovoljna s celotnim dogajanjem, enako tudi nastopajoči kuharji in kuharice. Peta domača ekipa organizatorjev „Kulinarično društvo kisla juha" je skuhala skoraj poln 300-litrski kotel juhe, tako da te priljubljene jedi ni zmanjkalo. Po razglasitvi rezultatov tekmovanja so tako lahko razdelili več kot 300 porcij zanimive jedi iz svinjskih nogic, želodcev, plečke, korenčka, krompirja, čebule...in različnih začimb.

Črnci pred Gospodinjami in Pogledom

Pokazali so kako se je nekoč želo in kosilo

Žetev Spodnja ŠčavnicaMesec julij je čas počitnic, dopustov, velike vročine, različnih prireditev in dogodkov, pa tudi čas žetve zlatega zrnja. Prav v tem času je v organizaciji Društva podeželskih žena Gornja Radgona, kateremu so pomagali KZ Radgona, Občina in KSS Radgona, ob vaško gasilskem domu v Spodnji Ščavnici potekal, že 36. po vrsti, tradicionalni praznik žetve, ki iz leta v leto sicer potrjuje, da je tovrstno ohranjanje starih kmečkih običajev in opravil, vedno dobrodošlo, a žal se ga mlajši redko udeležujejo, da bi se česa naučili. In čeprav je v zadnjih letih vedno več takšnih in drugačnih prireditev povezanih z žetvijo, je tista v Spodnji Ščavnici nekaj posebnega, saj sodi med začetnike na tem področju, ob tem pa je to prireditev, ki vsako leto pritegne nekaj žanjic in koscev, zraven pa veliko več obiskovalcev.

Društvo podeželskih žena Gornja Radgona ohranja in obuja najpomembnejšo kmečko opravilo, ročno žetev pšenice

Milena Benko z maksimalnim številom točk

Naj kvašeni rogljičkiV okviru 36. dneva žetve v Spodnji Ščavnici sta Društvo podeželskih žena (DPŽ) Gornja Radgona in Zveza kmetic Slovenije (ZKS) pripravila I. državno razstavo in ocenjevanje kvašenih rogljičkov (kifelcev). Na prvem tovrstnem dogodku, ki ga lahko poimenujemo tudi državno prvenstvo, je strokovna komisija, katero je vodila predsednica Zveze kmetic Slovenije, Irena Ule (zraven sta bili še Nada Flegar in Celestina Strajnšek) z Biotehnične fakultete Univerze v Ljubljani, ocenila osem vzorcev te priljubljene sladice oz. sladkega prigrizka.

Pripravili so prvo državno razstavo in ocenjevanje kvašenih rogljičkov

Ob svečani otvoritvi prenovljenega ŠRC Nemčavci, tudi zanimiva nogometna tekma

ŠRC NemčavciV okviru praznovanja letošnjega občinskega praznika MO Murska Sobota, so posebno zadovoljstvo doživeli prebivalci primestne KS Nemčavci, kjer v 85 gospodinjstvih živi okoli 300 ljudi. V kompleksu vaško-gasilskega doma in ŠRC Nemčavci, tik ob regionalki, ki iz Murske Sobote vodi proti madžarski meji, je namreč potekala slovesna otvoritev Športno rekreacijske turistične točke Nemčavci. Gre za projekt, ki so ga pridobili iz programa LAS (Lokalna akcijska skupina) Goričko 2020 in ga financira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja - Evropa investira v podeželje. S položitvijo umetne trave na bivšem teniškem igrišču so v Nemčavcih tako pridobili eno igrišče za tenis in večnamensko igrišče za košarko, rokomet, odbojko in mali nogomet. Prednost umetne trave pred opečno podlago, ki je bila prej na teniškem igrišču, je predvsem v vzdrževanju in možnosti uporabe skozi celo leto.

Nemčavci imajo čudovit športno-rekreacijski center

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Lepa lesena zibelka za večjo nataliteto v Sloveniji

 

Ugledni mizar Franc Pelcl ponuja zanimiv »recept« za večjo rodnost Slovencev

ZibelkePotem, ko se v zadnjih tednih in mesecih vedno znova na vse zvonove obešajo nič kaj obetavni statistični in demografski podatki, po katerih Slovenija sodi na sam evropski rep po številu rojstev, se ponekod pojavljajo zanimivi, takšni in drugačni »recepti« za višjo rodnost v Sloveniji. In med slednje sodi tudi ugledni mizarski mojster Franc Pelcl iz vinorodne vasice Okoslavci nad Radenci, ki je dolga leta živel in delal v sosednji Avstriji, pozneje pa si je doma, kot član Območne obrtno - podjetniške zbornice Gornja Radgona, uredil lepo in veliko mizarsko obratovalnico, ki jo poznajo mnogi ljubitelji pravih unikatnih umetnin iz lesa.

Med slednje pa sodijo tudi zibelke, ki redko, a kljub temu prihajajo izpod rok mojstra Franca, katerega žalosti, da je v Sloveniji tako malo rojstev.

Izmed kar nekaj unikatnih zibelk je Pelcl eno izdelal tudi za domačo rabo, za lastne potomke...

Niti zamisliti si namreč ne more, da tako priden narod s sončne strani Alp, počasi a vztrajno izumira. Res je sicer, da njegov »recept« za povečanje natalitete med Slovenkami in Slovenci, ne bo veliko pomagal, saj ne more priskrbeti delovnih mest in stanovanj za mlade družine, prav tako ne more znižati cen otroških oblačil, obutve, prehrane ipd., a kljub temu verjame, da je simbolična pomoč pri odločanju za novo življenje, tudi lepa, domača in tradicionalna zibelka iz kakovostnega lesa, bodisi iz domačega masivnega hrasta ali smrekovine, bodisi pa iz kakšnega ameriškega ali afriškega lesa. Zato mojster Franček, kot ga imenujejo prijatelji, katerega dejavnost počasi nadaljuje sin, resda redko, a kljub temu z veseljem izdela kakšno lepo zibelko, kar ni niti malo lahko in enostavno. Med drugimi zibkami, je iz Frančkove delavnice prišla tudi tista za dosedanji in bodoči domači naraščaj, saj priljubljeni podjetnik poudarja, kako je pri vsakem delu najprej potrebno „poskrbeti za domačo rabo“, kjer moraš biti vzor.

Enako kot pri različnem, večinoma unikatnem pohištvu, kot pri ptičjih gnezdilnicah in krmilnicah, tudi pri Frančkovih zibelkah gre za zelo lepo oblikovano in izrezbarjeno umetnino. Mojster Franček pa nam pove, da ima vsak delček lesa, ki tvori lepo oblikovano zibelko, enako tudi vsaka barva ali znak na zibki, svoj poseben namen in pomen. Eno je za srečo, drugo za zdravje, miren spanec, lepo prihodnost ipd. „Dokazano je, da so otroci, ki odraščajo v takšnih zibkah bolj zdravi, imajo boljši spanec, lepše in uspešneje se razvijajo. Še posebej je pomembno, da zibka nenehno kroži, oz. da je skozi v uporabi, bodisi pri enih ali različnih starših. Zato niti ne preseneča, da se je ponekod v Sloveniji ohranil običaj, da se zibelka posoja in kroži tudi po širšem območju, ne le med sorodniki“, nam pove sogovornik Franček, ki dodaja, da ima zibelka tudi sploh posebno mesto v umetnosti likovno oblikovanega pohištva na kmetijah v Sloveniji. Naši predniki so novorojenca položili v zibelko. Zibelka je pomenila tudi simbol za napoved novega rojstva, saj je bila poleg ostalih predmetov obvezen del nevestine bale. Splošno je bila v rabi v 19. stoletju, poznali pa so jo že zdavnaj prej, znane so celo upodobitve že iz 15. stoletja.

Njegova zibelka naj bi ob pravilnem shranjevanju »prenesla« več generacij otrok

To prvo človekovo »pohištvo« so, po mnenju uglednega etnologa, prof. dr. Janeza Bogataja s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, sicer poznali že v poznem srednjem veku, uporabljali pa so ga le v višjih družbenih slojih. Za večino ohranjenih zibelk velja, da so predvsem uporabno oblikovane, nekatere pa so tudi okrašene. V 19. stoletju so največ poslikanih zibelk pri nas poznali predvsem na alpskem območju. Danes izdelane zibelke iz masivnega lesa so zaščitene z okolju in človeku prijaznimi naravnimi premazi, enako je tudi oprema zibelke iz naravnih gradiv, ki niti malo ne škodujejo dojenčku. Ko gre za zibelke, pa nikakor ne gre prezreti, da se na trgu pojavljajo vedno novi izdelki. In med slednje gotovo sodi tudi nova zibelka, ki jo je izumil študent Garry Cho, in ki zazna že najšibkejši otrokov jok in nemudoma prične z nežnim zibanjem. Zibelka deluje tudi kot nekakšna virtualna varuška, saj lahko zazna določeno nevarnost za otroka. Senzorji, nameščeni na zibelki, ves čas nadzorujejo dihanje in gibanje novorojenčka ter sobno temperaturo, saj se pri otrocih pri višjih sobnih temperaturah poveča nevarnost nenadne smrti.

Zibelko je kot rečeno izumil omenjeni študent zadnjega letnika na Univerzi Brunel iz severnega dela Londona, in sicer kot prototip na podlagi običajne lesene zibelke. Mikroskopski senzor, nameščen v notranjosti zibelke, zazna otrokov jok in nemudoma sproži mehanizem, ki prične zibati posteljico. Zibanje traja približno 45 sekund in če otrok ne preneha jokati, se zibanje še enkrat ponovi. Če otrok po drugem zibanju še vedno ne zaspi, zibelka pošlje signal staršem. Enako se zgodi pri nadzoru sobne temperature. Omenjena zibelka zaznava tudi spremembo temperature. Priporočljiva temperatura prostora, v katerem spi novorojenček, je od 16 do 20 stopinj Celzija. Starši prav tako prejmejo sporočilo o nevarnosti, kadar se njihov dojenček v zibelki ne premakne več kot 90 minut, kar je čas, ko dojenčki ostanejo v trdnem snu…

Kakorkoli že, bodisi enkratna lesena zibelka iz mizarske delavnice Franca Pelcla ali katerega drugega mizarja, bodisi pa omenjena sodobna zibelka, naj bo vodilo vsem, ki lahko poskrbijo za več rojstev, povsod po Sloveniji, od Hodoša do Debelega rtiča, od Svečine do Metlike. Po znanih stihih pesnika Simona Gregoriča: »Naj je Soča nas zibala; Dravski ali Savski tok; Vendar le v Slovenji stala; Zibka vseh je nje otrok«!

Tukaj si lahko ogledate slike.

{jgototop}{/jgototop}

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zanimivosti Lepa lesena zibelka za večjo nataliteto v Sloveniji