Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Lepa lesena zibelka za večjo nataliteto v Sloveniji

 

Ugledni mizar Franc Pelcl ponuja zanimiv »recept« za večjo rodnost Slovencev

ZibelkePotem, ko se v zadnjih tednih in mesecih vedno znova na vse zvonove obešajo nič kaj obetavni statistični in demografski podatki, po katerih Slovenija sodi na sam evropski rep po številu rojstev, se ponekod pojavljajo zanimivi, takšni in drugačni »recepti« za višjo rodnost v Sloveniji. In med slednje sodi tudi ugledni mizarski mojster Franc Pelcl iz vinorodne vasice Okoslavci nad Radenci, ki je dolga leta živel in delal v sosednji Avstriji, pozneje pa si je doma, kot član Območne obrtno - podjetniške zbornice Gornja Radgona, uredil lepo in veliko mizarsko obratovalnico, ki jo poznajo mnogi ljubitelji pravih unikatnih umetnin iz lesa.

Med slednje pa sodijo tudi zibelke, ki redko, a kljub temu prihajajo izpod rok mojstra Franca, katerega žalosti, da je v Sloveniji tako malo rojstev.

Izmed kar nekaj unikatnih zibelk je Pelcl eno izdelal tudi za domačo rabo, za lastne potomke...

Niti zamisliti si namreč ne more, da tako priden narod s sončne strani Alp, počasi a vztrajno izumira. Res je sicer, da njegov »recept« za povečanje natalitete med Slovenkami in Slovenci, ne bo veliko pomagal, saj ne more priskrbeti delovnih mest in stanovanj za mlade družine, prav tako ne more znižati cen otroških oblačil, obutve, prehrane ipd., a kljub temu verjame, da je simbolična pomoč pri odločanju za novo življenje, tudi lepa, domača in tradicionalna zibelka iz kakovostnega lesa, bodisi iz domačega masivnega hrasta ali smrekovine, bodisi pa iz kakšnega ameriškega ali afriškega lesa. Zato mojster Franček, kot ga imenujejo prijatelji, katerega dejavnost počasi nadaljuje sin, resda redko, a kljub temu z veseljem izdela kakšno lepo zibelko, kar ni niti malo lahko in enostavno. Med drugimi zibkami, je iz Frančkove delavnice prišla tudi tista za dosedanji in bodoči domači naraščaj, saj priljubljeni podjetnik poudarja, kako je pri vsakem delu najprej potrebno „poskrbeti za domačo rabo“, kjer moraš biti vzor.

Enako kot pri različnem, večinoma unikatnem pohištvu, kot pri ptičjih gnezdilnicah in krmilnicah, tudi pri Frančkovih zibelkah gre za zelo lepo oblikovano in izrezbarjeno umetnino. Mojster Franček pa nam pove, da ima vsak delček lesa, ki tvori lepo oblikovano zibelko, enako tudi vsaka barva ali znak na zibki, svoj poseben namen in pomen. Eno je za srečo, drugo za zdravje, miren spanec, lepo prihodnost ipd. „Dokazano je, da so otroci, ki odraščajo v takšnih zibkah bolj zdravi, imajo boljši spanec, lepše in uspešneje se razvijajo. Še posebej je pomembno, da zibka nenehno kroži, oz. da je skozi v uporabi, bodisi pri enih ali različnih starših. Zato niti ne preseneča, da se je ponekod v Sloveniji ohranil običaj, da se zibelka posoja in kroži tudi po širšem območju, ne le med sorodniki“, nam pove sogovornik Franček, ki dodaja, da ima zibelka tudi sploh posebno mesto v umetnosti likovno oblikovanega pohištva na kmetijah v Sloveniji. Naši predniki so novorojenca položili v zibelko. Zibelka je pomenila tudi simbol za napoved novega rojstva, saj je bila poleg ostalih predmetov obvezen del nevestine bale. Splošno je bila v rabi v 19. stoletju, poznali pa so jo že zdavnaj prej, znane so celo upodobitve že iz 15. stoletja.

Njegova zibelka naj bi ob pravilnem shranjevanju »prenesla« več generacij otrok

To prvo človekovo »pohištvo« so, po mnenju uglednega etnologa, prof. dr. Janeza Bogataja s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, sicer poznali že v poznem srednjem veku, uporabljali pa so ga le v višjih družbenih slojih. Za večino ohranjenih zibelk velja, da so predvsem uporabno oblikovane, nekatere pa so tudi okrašene. V 19. stoletju so največ poslikanih zibelk pri nas poznali predvsem na alpskem območju. Danes izdelane zibelke iz masivnega lesa so zaščitene z okolju in človeku prijaznimi naravnimi premazi, enako je tudi oprema zibelke iz naravnih gradiv, ki niti malo ne škodujejo dojenčku. Ko gre za zibelke, pa nikakor ne gre prezreti, da se na trgu pojavljajo vedno novi izdelki. In med slednje gotovo sodi tudi nova zibelka, ki jo je izumil študent Garry Cho, in ki zazna že najšibkejši otrokov jok in nemudoma prične z nežnim zibanjem. Zibelka deluje tudi kot nekakšna virtualna varuška, saj lahko zazna določeno nevarnost za otroka. Senzorji, nameščeni na zibelki, ves čas nadzorujejo dihanje in gibanje novorojenčka ter sobno temperaturo, saj se pri otrocih pri višjih sobnih temperaturah poveča nevarnost nenadne smrti.

Zibelko je kot rečeno izumil omenjeni študent zadnjega letnika na Univerzi Brunel iz severnega dela Londona, in sicer kot prototip na podlagi običajne lesene zibelke. Mikroskopski senzor, nameščen v notranjosti zibelke, zazna otrokov jok in nemudoma sproži mehanizem, ki prične zibati posteljico. Zibanje traja približno 45 sekund in če otrok ne preneha jokati, se zibanje še enkrat ponovi. Če otrok po drugem zibanju še vedno ne zaspi, zibelka pošlje signal staršem. Enako se zgodi pri nadzoru sobne temperature. Omenjena zibelka zaznava tudi spremembo temperature. Priporočljiva temperatura prostora, v katerem spi novorojenček, je od 16 do 20 stopinj Celzija. Starši prav tako prejmejo sporočilo o nevarnosti, kadar se njihov dojenček v zibelki ne premakne več kot 90 minut, kar je čas, ko dojenčki ostanejo v trdnem snu…

Kakorkoli že, bodisi enkratna lesena zibelka iz mizarske delavnice Franca Pelcla ali katerega drugega mizarja, bodisi pa omenjena sodobna zibelka, naj bo vodilo vsem, ki lahko poskrbijo za več rojstev, povsod po Sloveniji, od Hodoša do Debelega rtiča, od Svečine do Metlike. Po znanih stihih pesnika Simona Gregoriča: »Naj je Soča nas zibala; Dravski ali Savski tok; Vendar le v Slovenji stala; Zibka vseh je nje otrok«!

Tukaj si lahko ogledate slike.

{jgototop}{/jgototop}

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zanimivosti Lepa lesena zibelka za večjo nataliteto v Sloveniji