Šola več ne stoji, prijateljstva pa so ostala

Sošolci Spodnja ŠčavnicaNa Turistični kmetiji Hari v Spodnji Ščavnici je potekalo izjemno zanimivo, prijetno in veselo srečanje nekdanjih učencev in učiteljev OŠ Spodnja Ščavnica. Sami dedki in babice, kjer so tudi najmlajši stari okoli 70 let, so se srečali v prekrasnem okolju, kjer je prebujajoča narava ozelenila Ščavniško dolino, na katero seže pogled s Harijeve lepo urejene turistične postojanke. Zbrani učenke in učenci so se ob pogledu v dolino ozirali, da bi uzrli njihovo nekdanjo šolo, ki jim je dajala znanje za življenje. Zastonj! Kajti šole ni več, porušena je in na tem prostoru sedaj stoji mogočni stanovanjski blok, v katerem živi nova mladost.

Srečali so se babice in dedki, učenci nekdanje OŠ Spodnja Ščavnica

Za veselo vzdušje sta poskrbela sin in vnukinja!

Biserna poroka MagušaLe redkim zakonskim parom je dano, da bi dočakali 60 let skupnega zakonskega življenja, saj se eni že prej ločijo, drugi pa prej zapustijo ta svet. Ivanka in Rudi Maguša iz Grabonoša v občini Sv. Jurij ob Ščavnici, pa sta ta visoki jubilej – biserno poroko dočakala in proslavila skupaj z najbližjimi sorodniki in prijatelji. Slavje ob bisernem zakonskem jubileju Magušovih se je začel v farni cerkvi Sv. Jurija ob Ščavnici, kjer je zahvalno mašo, ob sodelovanju p. Lavrencija, daroval domači župnik Boštjan Ošlaj.

Zavidljivo biserno poroko sta praznovala Ivanka in Rudi Maguša iz Grabonoša

Od Črešnjevcev, skozi Mele, do Lisjakove struge

Čistilna akcija TD MajolkaČlanice in člani enega najbolj dejavnih društev na radgonskem območju, Turistično društvo Majolka je pripravilo tradicionalno čistilno akcijo. Prijavili so se tudi na natečaj "Moja reka si", na Turistični zvezi Slovenije, kjer so jih oglaševali. Same čistilne akcije, ki je potekala na širšem območju vzhodnega dela radgonske občine, se je udeležilo 15 članic in članov društva. „Dobili smo se pred trgovino Klasek v Črešnjevcih, kjer smo se razdelili v dve skupini.

Polne vreče odpadne embalaže od pijač v gozdu „Gaj

Začela se je sezona kresovanj in prijetnih druženj

Kres Lisjakova strugaPodobno kot že 17 minulih let, so radgonski ribiči ter njihovi družinski člani in simpatizerji ter tudi drugi gostje, veliki petek preživeli ob „tabornem ognju" in slastnih pečenih ribah. Že leta 2000 so namreč radgonski ribiči združili spomladansko čistilno akcijo ob svojem ribniku in ribiški hiši, v Lisjakovi strugi, kjer je spomladi veliko suhega vejevja in neuporabnega lesa, s prižigom kresa. Od začetka so prireditev imenovali „Srečanje ob tabornem ognju", ker pa je prireditev vsako leto za velikonočne praznike, natančneje na „postni" Veliki petek, sedaj temu rečejo „Velikonočno kresovanje".

Ribiči so zakurili v Lisjakovi strugi

Pomurci in Štajerci med 571 igralci, dobili novega kralja družabne kartaške igre

Kartanje šnopsaDolgi in mrzli zimski večeri, zlasti ob vikendih, so za mnoge Prekmurce, Prleke in Štajerce, poleg pikada, fliperja, namiznega nogometa in biljarda, namenjeni predvsem kartaškim (šnops) turnirjem in še nekaterim družabnim igram, ki so dobrodošle za druženje in krajšanje časa. Prav s takšnimi dogodki, predvsem družabnimi igrami in sploh druženji, se ukvarjajo mladi in manj mladi na skrajnjem severovzhodu države, s čimer potrjujejo, da televizija, internet, FB in sploh računalniki le niso povsem zastrupili večine ljudi, ki so se bolj kot ne prenehali družiti s prijatelji, sosedi, znanci in celo s svojimi domačimi.

Milan Niderl iz Gederovcev „Kralj šnopsa 2018

Ob druženju še izobraževanje kmečkih žensk

Društvo kmečkih žena ApačeDruštvo Kmečkih žena Apače, ki ga že dolgo vodi predsednica Ema Škrobar, med drugim skrbi tudi za dobro počutje svojih članic, ki jih je v društvu okoli 80. Tako vsako leto v začetku marca, nekako pred dnevom žena, pripravijo srečanje, ki predstavlja prijetno druženje in tudi izobraževanje članic društva. Tokrat so srečanje, ki je potekalo na Turistični kmetiji Marko v Nasovi, začeli z enim takšnim izobraževanje, in sicer s predavanjem vrtnarske strokovnjakinje Brigita Bukovec iz Vrtnarstva Kurbus. Predavala je o presajanju balkonskih rož in vzdrževanje orhidej, katere so v „Tropskem raju" pri Kurbusu na Meleh na ogled vse do 18. marca.

V Nasovi je potekalo prijetno srečanje članic DKŽ Apače

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Tisto, kar vzljubiš ne moreš pozabiti

 

Upokojeni Rudolf Brumen iz Dragotincev še vedno splete kakšno košaro

RudolfČeprav je dandanes, v primerjavi s preteklostjo, tudi na podeželju bistveno manj pravih domačih rokodelcev, ki s svojimi rokami izdelujejo čudovite izdelke, so med nami še ljudje, ki jih lahko občudujemo. In med njimi je tudi Rudolf Brumen iz Dragotincev v občini Sveti Jurij ob Ščavnici, ki bo 14. aprila prihodnje leto obeležil 70. rojstni dan. Nanj so nas že ob izteku minulega šolskega leta, opozorili učenci OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici, ki so se priključili projektu „Mladi posvojijo rokodelca“.

Pod vodstvom mentorjev: Irene Skotnik, Petra Korošca in Vide Tivadar Mesarič, so se namreč otroci najprej seznanili z različnimi rokodelskimi dejavnostmi, ki so jih raziskali in spoznali, katere rokodelske obrti se pojavljajo v Pomurju. Na koncu so za podrobnejšo obdelavo izbrali rokodelca, ki se ukvarja s pletenjem košar in izdelovanjem brezovih metel.

Njihov „posvojeni rokodelec“ je postal vsestransko zanimivi Rudolf Brumen, ki je otrokom razkazal kako se pletejo košare in brezove metle. Slednje so izdelovali tudi učenci sami. Za izdelavo teh metel potrebujemo brezove veje, vrv, žico, škarje in seveda dobro voljo. Da nastane na koncu lepa brezova metla, potrebujemo tudi čas, saj eno metlo izdelujemo približno eno uro. Ob ponazoritvi izdelave metle so otroci spoznali, kakšno je bilo življenje nekoč. Prav tako so ob Rudolfovem pripovedovanju o svojih življenjskih izkušnjah in modrostih lažje dojemali svet starejše generacije in se zavedali pomena medgeneracijskega druženja, ki je pomemben za razvoj ustvarjalnih potencialov mladih ter varovanje in ohranjanje nesnovne dediščine. Učenci in njihovi mentorji so tudi spoznali, kako zelo pomemben je stik otroka z drugimi generacijami. Ne moremo namreč živeti v polnosti, če nismo povezani. Izkušnje odraslih otroku pomagajo, da lahko sam sebe vrednoti naprej za naslednje rodove. Tako začuti skupne korenine in pripadnost, da bo nekega dne zmogel poiskati lastno globino...

Mojster Rudolf pa nam pove, da se je „poklica“ pletenja košar in metel, naučil sam, in sicer že pred pred skoraj štirimi desetletji. V družini se s tem ukvarja sam in družina ga pri tem zelo podpira. To delo ga zelo veseli in zato ga opravlja tudi danes, čeprav bi lahko užival zasluženo pokojnino in vse drugo kar si je ustvaril skupaj s soprogo Antonijo. Z njo in najmlajšim izmed štirih otrok, Robertom, živi na prijetni domačiji ob gozdičku, le nekaj deset metrov od „Pomurske AC“, od koder ima večji del občine Sveti Jurij ob Ščavnici, kot na dlani. Obkrožen s številnimi živalmi, na domačiji z veliko rož in zelenja, lepim vrtom, obdelanimi polji in zelenimi gozdovi ter pašniki, Rudolf dejansko uživa jesen življenja. A vedno ni bilo tako idilično, in zato ne preseneča, da tudi danes ne more mirovati in vedno nekaj dela. „Dejansko ne morem mirovati in moram vedno nekaj delati. In poleg dela na kmetiji, v hlevu in podobno, mi čas krajša tudi pletenje, ki me nekako spremlja že več kot tri desetletja. To je zanimivo delo, a ne tako enostavno, saj je potrebno biti zelo natančen, previden in tudi strpen. Od priprave materiala, ki se dandanes vedno težje dobi, do končanja pletenja ene same košare minejo tudi več kot tri ure. Zato se tudi to delo ne izplača. Sam največ svojih izdelkov razdelim prijateljem in znancem. Res je sicer, da se tako košara kot brezova metla, ki jo uporabljamo v hlevu, lahko kupi, a je vseeno lepše če si narediš sam in jo še komu podariš“, razlaga Rudolf.

Naš sogovornik se je sicer rodil prav v času, ko je bila v Evropi najhujša kriza, vojni časi pa so še dodatno obremenjevali življenje. Tudi njegovega očeta so hitro mobilizirali v nemško vojsko in poslali na rusko fronto. Nikoli več se ni vrnil domov, čeprav je preživel vojno. Rudolf je z bratom Jožetom, ki danes z družino živi v Šratovcih pri Radencih, ostal sam z mamo in babico. Pozneje samo s slednjo. Ko je prišel iz JLA se je leta 1966 poročil z Mariborčanko Antonijo, ter se tudi preselil v Maribor, kjer je bil zaposlen v Mariborski livarni in je zaradi benificirane delovne dobe nekoliko prej dočakal upokojitev. Že veliko pred upokojitvijo, ko mu je babica prepisala grunt, so se preselili v Dragotince. Zraven so prišli tudi tudi štirje otroci: Ivica (z družino živi v Murski Soboti), Marjana (Rožički Vrh), Cvetka (Sodišinci) in omenjeni Robi, ki je doma. Zraven je tudi kar osem vnukinj in niti en vnuk. Kmalu pričakuje tudi kakšnega pravnuka...

PLETENJE KOŠAR IZ VRBOVIH VEJ

Poklic pletenja košar je sila zanimiv in prijeten, tako za odrasle ljudi, mlajše upokojence in vse ostale, torej tudi mlajše in otroke, saj pletenje košar na stari način gotovo kaže ohraniti. Za pletenje potrebujemo surove (sveže) enoletne vrbove šibe. Lahko so tudi posušene, a jih je potrebno pred uporabo nekaj dni namakati v vodi. Narezano šibje je potrebno očistiti in sortirati po debelini šib. Čiščenje zajema rezanje poganjkov na glavnih šibah. Poganjke na glavnih šibah odrežemo tesno ob glavni šibi z ostrim nožem, tako, da je očiščena šiba uporabna pri izdelavi košev. Šibe, ki smo jih pridobili s čiščenjem, sortiramo in jih uporabimo pri postopku izdelave izdelkov iz šibja.

Pri pletenju potrebujemo delovno mizo, to je lahko tudi kuhinjska, saj je pri delu ne obremenjujemo, stol, oster nož, vrtne ("trsne") škarje, pripravo za "kalanje" debelejših šib za "vitre", večje šilo (v ta namen lahko uporabimo primeren izvijač), kladivce (do 250 gramov) in dva kilograma težko utež (za to lahko porabimo kar primeren kamen). Iz poprej očiščenega in sortiranega šibja poteka izbira primernih šib za izdelavo koša. Izbrane šibe po potrebi, tako kot zahteva način izdelave, ošilimo. Iz debelejših delov šib pripravimo "vitre", ki jih pridobimo z "razcepljanjem" debelejših delov šib na dva, tri ali štiri dele. Razcepljene dele šib z ostrim nožem zgladimo, po potrebi stanjšamo, da je "vitra" bolj prožna in primernejša za pletenje. Potem pa pletenje, od spodaj proti vrhu...

Tukaj si lahko ogledate slike.

{jgototop}{/jgototop}

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zanimivosti Tisto, kar vzljubiš ne moreš pozabiti