Na vaških igrah najboljši meščani!

Vaške igre MahovciPodobno kot vsako leto so pomladni in poletni konci tednov namenjeni takšnim in drugačnim družabnim prireditvam in dogodkom. In tako tudi na skrajnjem severovzhodu države ne mine vikend, da se ne bi zgodilo na desetine tovrstnih zabavnih srečanj in druženj. Med slednjimi so bile tudi 2. vaške igre, ki so potekale na Športnem centru v Mahovcih v Apaški dolini, kjer je sodelovalo šest ekip, in sicer: Turistično društvo Brod (Sladki Vrh), Turistično društvo Čemaž Apaške doline iz Podgorja, Športno turistično društvo Nasova, Vas Lutverci, ekipa Kremenčkovi iz Gornje Radgone in domača ekipa Športno-turističnega društva Mahovci iz Mahovcev, ki je zadevo tudi pripravila.

Med šestimi ekipam v Mahovcih so slavili Radgončani

Bliža se IV. Družinski festival „Mačje mesto 2018"!

Mačje mesto V organizaciji občine Radenci bo v tamkajšnjem parku od 22. do 24. junija potekal IV. Družinski festival Mačje mesto. Nastanek Mačjega mesta je navdihnil častni občan in domačin Radencev, pokojni Kajetan Kovič, ki je ustvaril najbolj znanega slovenskega mačka, mačka Murija. Tridnevni festival želi z ustvarjalnimi delavnicami, kulturnimi vsebinami, športno-rekreativnimi aktivnostmi, kulinariko in drugimi spremljevalnimi dejavnostmi postaviti Radence na turistični zemljevid družinskih festivalov.

Kovičev maček Muri je navdušil Radenčane

Med ohranjanje kulturne dediščine in ljudskih običajev gotovo sodi tudi košnja z ročno košnjo

Kosci Norički VrhGlede na to, da z nenehnim tehnološkim razvojem, čedalje bolj izginjajo različna opravila in vse tisto, česar se spominjajo predvsem starejši ljudje, je dobro, da obstajajo takšna in drugačna društva ter organizacije, ki z različnimi prireditvami ohranjajo ljudske običaje in kulturno dediščino, med katero sodi tudi košnja po starem kot so to počeli naši predniki. In s takšno „etno košnjo" koristijo tudi posamezni lastniki hribovitega terena, ki nimajo ovac ali koz, da bo „pokosile" odvečno travo.

Ročna košnja v Noričkem Vrhu

Šmarski troti iz Litije najboljši v Prekmurju

Paprikaš PolanaV lepem in sončnem vremenu je konec minulega tedna, ob „Lovenjakovem dvoru", znani prekmurski gostilni, v Polani pri Murski Soboti, potekala tradicionalna in sedaj že jubilejna, 10. paprikašijada z zanimivim programom, ki ga je povezovala moderatorka Silva Vrbnjak. Ker je paprikaš zelo razširjena lokalna jed v Pomurju, so se „Lovenjakovi" organizatorji že pred desetletjem odločili vsako leto pripravljati tekmovanje v kuhanju paprikaša, udeleženci pa si lahko izberejo, ali bo to piščančji, svinjski, kunčji, gobov, ribji..., saj meso le delno prispeva k okusu same jedi. Strokovnjaki, ki so ocenjevali izdelke tekmovalnih ekip so namreč mnenja, da vse druge sestavine, predvsem mleta paprika, čebula, malo moke, kisla smetana in malo vina, dajo paprikašu pravi okus. In če je včasih organizatorjem malo ponagajalo vreme, je tokrat tekmovalcem bilo zelo vroče, saj je poleg sonca „žgal" tudi odprti ogenj z asfalta.

V Polani je desetič zadišalo po štirih (piščančji, prašičji, kunčji in gobov) vrstah paprikaša

Radijski poslušalci Snopa iz vse Slovenije so se srečali v Slovenskih Goricah

Slovo od SNOP-aNa Izletniško turistični kmetiji Žökš pri Mlinarjevih, na Zgornjih Žerjavcih pri Lenartu, je konec tedna potekalo zanimivo srečanje »Nočnih ptičev«, poslušalcev skupnega nočnega radijskega programa imenovanega Snop, v katerem je nekoč sodelovalo več kot ducat radijskih nekomercialnih postaj iz vse države. Ker je bil ob koncu lanskega leta program ukinjen, v njem so nazadnje sodelovali le še: Radio Velenje, Radio Slovenske gorice, Radio Ptuj, Radio Celje in Radio Murski val, so njegovi zvesti poslušalci pripravili slovesen pokop svojega snopa. Organizirala ga je Ana Maras-Pika iz Lenarta, ki je na srečanje povabila 48 zvestih poslušalcev snopa iz različnih krajev Slovenije. Snopu v spomin so pripravili tudi veliko »žalno«, črno obrobljeno torto z narobnim križem, ki je simbolizirala njegov grob. Kot se na »pogrebu« spodobi, je Snopu v slovo spregovoril njegov zvesti poslušalec Ludvik Kupšek iz Trbovelj.

Žalno slovo od Snopa s črno obrobo na torti

Šola več ne stoji, prijateljstva pa so ostala

Sošolci Spodnja ŠčavnicaNa Turistični kmetiji Hari v Spodnji Ščavnici je potekalo izjemno zanimivo, prijetno in veselo srečanje nekdanjih učencev in učiteljev OŠ Spodnja Ščavnica. Sami dedki in babice, kjer so tudi najmlajši stari okoli 70 let, so se srečali v prekrasnem okolju, kjer je prebujajoča narava ozelenila Ščavniško dolino, na katero seže pogled s Harijeve lepo urejene turistične postojanke. Zbrani učenke in učenci so se ob pogledu v dolino ozirali, da bi uzrli njihovo nekdanjo šolo, ki jim je dajala znanje za življenje. Zastonj! Kajti šole ni več, porušena je in na tem prostoru sedaj stoji mogočni stanovanjski blok, v katerem živi nova mladost.

Srečali so se babice in dedki, učenci nekdanje OŠ Spodnja Ščavnica

Za veselo vzdušje sta poskrbela sin in vnukinja!

Biserna poroka MagušaLe redkim zakonskim parom je dano, da bi dočakali 60 let skupnega zakonskega življenja, saj se eni že prej ločijo, drugi pa prej zapustijo ta svet. Ivanka in Rudi Maguša iz Grabonoša v občini Sv. Jurij ob Ščavnici, pa sta ta visoki jubilej – biserno poroko dočakala in proslavila skupaj z najbližjimi sorodniki in prijatelji. Slavje ob bisernem zakonskem jubileju Magušovih se je začel v farni cerkvi Sv. Jurija ob Ščavnici, kjer je zahvalno mašo, ob sodelovanju p. Lavrencija, daroval domači župnik Boštjan Ošlaj.

Zavidljivo biserno poroko sta praznovala Ivanka in Rudi Maguša iz Grabonoša

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

»Stüdenec z ročnov pumpov« spet deluje!

 

Za praznik občine Tišina so oživili vodnjak pri cerkvi in vrtcu

VodnjakTišina - V okviru praznovanja 11. občinskega praznika občine Tišina so pri cerkvi Marijinega rojstva z blagoslovom domačega župnika Boštjana Čeha oživili stari vaški vodnjak. Pred številnimi zbranimi krajani in gosti so s programom nastopili otroci bližnjega Vrtca Lavra in mladi kitarist Jernej Hanc. Vodnjak so obnovili v okviru Heliosovega sklada za ohranjanje čistih slovenskih voda, ki je v 13-letih delovanja sofinanciral obnovo in oživitev že kar 73. obnovljenih vodnjakov oz. vodnih virov v 63. občinah po Sloveniji.

V Prekmurju je bilo s Heliosovo pomočjo obnovljenih že 11 različnih vodnih virov. Vrednost obnove vodnjaka je znašala 5.700 evrov, od tega je Heliosov sklad prispeval 3.000 evrov. Pri obnovi je sodelovalo več lokalnih mojstrov, vaščani, občina in gasilsko društvo Tišina. Mimo vodnjaka poteka 10 km dolga Vodna učna pot potoka Mokoš s petimi učnimi točkami, katere cilj je krepitev okoljske odgovornosti. Vodnjak pri cerkvi bo nova učna in turistična točka v občini Tišina. Ker voda iz vodnjaka ni pitna, bo vodnjak danes služil za zalivanje rastlin okoli vrtca in cerkve. Obiskovalcem pa miren počitek na klopci v senci velike cerkve. V izdani zloženki so opisali potek obnove in pomen oživljenega vodnjaka.

Vodnjake na železno črpalko ali »stüdenec z ročnov pumpov« so v Prekmurju gradili v začetku prve polovice 20. stoletja. Vodnjak, ki se nahaja v parku med cerkvijo, župniščem in vrtcem Lavra, je okrogle oblike, obzidan z zidaki in poglobljen do globine sedmih metrov. Leseni del oboda je v celoti obnovljen ter opremljen z identično iztočno glavo in črpalko. Ker originalne iztočne glave s podobo živalske glave niso našli, so v dar dobili nadomestno od Štefana Majcana iz Rankovcev, ki je po pričevanju drugih občanov identična. V bližini cerkve sta bila zgrajena še dva vodnjaka, eden je bil v času porušitve prvotne osnovne šole zasut, drugi za župniščem pa še čaka na oživitev. Omenjeni vodnjaki so imeli v začetku 20. stoletja funkcijo oskrbe s pitno vodo bližnjih prebivalcev, župnišča ter tedanje šole. Voda se je prav tako uporabljala za napajanje živali.

S pomočjo gasilskega društva Tišina so vodnjak očistili ter z večkratnim črpanjem odprli vodne žile. Za stalni nivo vode so z moderno tehnologijo Aleksandra Bokana iz Tropovcev poglobili plitvo grajen vodnjak do globine sedmih metrov. Lesene dele je mojstrsko izdelal Franc Gider iz Gornjih Črncev, gradbeništvo Alojz Hajdinjak iz Sv. Jurija pri Rogašovcih pa druga betonska dela. Ob vodnjaku so postavili cvetlični nasad in leseno klop z mizo. Skozi občino Tišina poteka tudi Vodna učna pot Mokoš, ki je dobra priložnost učenja o delovanju narave, o procesih v potoku in o pomenu vode za človeka. Panonski del Slovenije dobi najmanj padavin, zato je vsak vodni vir, vsaka vodna žila še tako pomembna. Obvodni habitati omogočajo življenje štorklje, ki je simbol Prekmurja. Da bodo štorklje ostale v tem delu Slovenije, bo potrebno ponovno oživeti tudi Mokoš, ki danes v strugi pri Tišini nima več stalne vode. Podtalna voda je v večji globini, zato se pojavi v strugi le ob izdatnem deževju. Z ekoremediacijo se bo voda ponovno vrnila v potok in s tem tudi življenje, ki ga sedaj žal ni. Ker voda iz vodnjaka ne bo pitna, bo vodnjak danes služil za zalivanje rastlin, kar so otroci iz vrtca storili že ob odprtju, in kot turistična učna točka za vzgojo otrok in obiskovalcev. Vodnjak daje vpogled v trajnostno rabo vode, kot omejenega naravnega vira, ki zahteva odgovorno ravnanje, posebej v Prekmurju.

V okviru Heliosovega sklada, ki sta ga leta 1998 ustanovila poslovni sistem Helios in Ministrstvo za okolje in prostor, je to že 73. obnovljeni vodnjak v 63. slovenski občini. Heliosov sklad se financira iz deleža okolju prijaznih premazov blagovne znamke HELIOS: Bori, Tessarol in Ideal. Od vsakega prodanega litra gre v sklad 0,25 evra.

Po Enciklopediji Slovenije je vodnjak sicer zaprt prostor za zbiranje in shranjevanje večjih količin pitne vode, obenem pa tudi naprava za črpanje in natakanje vode. Vodnjaki so bili v preteklosti najbolj razširjeni ob stanovanjskih hišah, kmečkih domačijah, vinskih kleteh, od sredine 20. stoletja dalje pa tudi ob počitniških hišicah. Vodnjaki so bili pogosto skopani na dvoriščih gradov, graščin, dvorcev in palač ali pa so v obliki fontan in vodometov krasili parke. Lega vodnjakov je odvisna od vodnega vira. Vodnjak na podtalno vodo je običajno grajen tam, kjer so ljudje pričakovali, da bodo našli močan podzemski vodni tok.

Tukaj si lahko ogledate slike.

{jgototop}{/jgototop}

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zanimivosti »Stüdenec z ročnov pumpov« spet deluje!