Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

»Stüdenec z ročnov pumpov« spet deluje!

 

Za praznik občine Tišina so oživili vodnjak pri cerkvi in vrtcu

VodnjakTišina - V okviru praznovanja 11. občinskega praznika občine Tišina so pri cerkvi Marijinega rojstva z blagoslovom domačega župnika Boštjana Čeha oživili stari vaški vodnjak. Pred številnimi zbranimi krajani in gosti so s programom nastopili otroci bližnjega Vrtca Lavra in mladi kitarist Jernej Hanc. Vodnjak so obnovili v okviru Heliosovega sklada za ohranjanje čistih slovenskih voda, ki je v 13-letih delovanja sofinanciral obnovo in oživitev že kar 73. obnovljenih vodnjakov oz. vodnih virov v 63. občinah po Sloveniji.

V Prekmurju je bilo s Heliosovo pomočjo obnovljenih že 11 različnih vodnih virov. Vrednost obnove vodnjaka je znašala 5.700 evrov, od tega je Heliosov sklad prispeval 3.000 evrov. Pri obnovi je sodelovalo več lokalnih mojstrov, vaščani, občina in gasilsko društvo Tišina. Mimo vodnjaka poteka 10 km dolga Vodna učna pot potoka Mokoš s petimi učnimi točkami, katere cilj je krepitev okoljske odgovornosti. Vodnjak pri cerkvi bo nova učna in turistična točka v občini Tišina. Ker voda iz vodnjaka ni pitna, bo vodnjak danes služil za zalivanje rastlin okoli vrtca in cerkve. Obiskovalcem pa miren počitek na klopci v senci velike cerkve. V izdani zloženki so opisali potek obnove in pomen oživljenega vodnjaka.

Vodnjake na železno črpalko ali »stüdenec z ročnov pumpov« so v Prekmurju gradili v začetku prve polovice 20. stoletja. Vodnjak, ki se nahaja v parku med cerkvijo, župniščem in vrtcem Lavra, je okrogle oblike, obzidan z zidaki in poglobljen do globine sedmih metrov. Leseni del oboda je v celoti obnovljen ter opremljen z identično iztočno glavo in črpalko. Ker originalne iztočne glave s podobo živalske glave niso našli, so v dar dobili nadomestno od Štefana Majcana iz Rankovcev, ki je po pričevanju drugih občanov identična. V bližini cerkve sta bila zgrajena še dva vodnjaka, eden je bil v času porušitve prvotne osnovne šole zasut, drugi za župniščem pa še čaka na oživitev. Omenjeni vodnjaki so imeli v začetku 20. stoletja funkcijo oskrbe s pitno vodo bližnjih prebivalcev, župnišča ter tedanje šole. Voda se je prav tako uporabljala za napajanje živali.

S pomočjo gasilskega društva Tišina so vodnjak očistili ter z večkratnim črpanjem odprli vodne žile. Za stalni nivo vode so z moderno tehnologijo Aleksandra Bokana iz Tropovcev poglobili plitvo grajen vodnjak do globine sedmih metrov. Lesene dele je mojstrsko izdelal Franc Gider iz Gornjih Črncev, gradbeništvo Alojz Hajdinjak iz Sv. Jurija pri Rogašovcih pa druga betonska dela. Ob vodnjaku so postavili cvetlični nasad in leseno klop z mizo. Skozi občino Tišina poteka tudi Vodna učna pot Mokoš, ki je dobra priložnost učenja o delovanju narave, o procesih v potoku in o pomenu vode za človeka. Panonski del Slovenije dobi najmanj padavin, zato je vsak vodni vir, vsaka vodna žila še tako pomembna. Obvodni habitati omogočajo življenje štorklje, ki je simbol Prekmurja. Da bodo štorklje ostale v tem delu Slovenije, bo potrebno ponovno oživeti tudi Mokoš, ki danes v strugi pri Tišini nima več stalne vode. Podtalna voda je v večji globini, zato se pojavi v strugi le ob izdatnem deževju. Z ekoremediacijo se bo voda ponovno vrnila v potok in s tem tudi življenje, ki ga sedaj žal ni. Ker voda iz vodnjaka ne bo pitna, bo vodnjak danes služil za zalivanje rastlin, kar so otroci iz vrtca storili že ob odprtju, in kot turistična učna točka za vzgojo otrok in obiskovalcev. Vodnjak daje vpogled v trajnostno rabo vode, kot omejenega naravnega vira, ki zahteva odgovorno ravnanje, posebej v Prekmurju.

V okviru Heliosovega sklada, ki sta ga leta 1998 ustanovila poslovni sistem Helios in Ministrstvo za okolje in prostor, je to že 73. obnovljeni vodnjak v 63. slovenski občini. Heliosov sklad se financira iz deleža okolju prijaznih premazov blagovne znamke HELIOS: Bori, Tessarol in Ideal. Od vsakega prodanega litra gre v sklad 0,25 evra.

Po Enciklopediji Slovenije je vodnjak sicer zaprt prostor za zbiranje in shranjevanje večjih količin pitne vode, obenem pa tudi naprava za črpanje in natakanje vode. Vodnjaki so bili v preteklosti najbolj razširjeni ob stanovanjskih hišah, kmečkih domačijah, vinskih kleteh, od sredine 20. stoletja dalje pa tudi ob počitniških hišicah. Vodnjaki so bili pogosto skopani na dvoriščih gradov, graščin, dvorcev in palač ali pa so v obliki fontan in vodometov krasili parke. Lega vodnjakov je odvisna od vodnega vira. Vodnjak na podtalno vodo je običajno grajen tam, kjer so ljudje pričakovali, da bodo našli močan podzemski vodni tok.

Tukaj si lahko ogledate slike.

{jgototop}{/jgototop}

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zanimivosti »Stüdenec z ročnov pumpov« spet deluje!