Pomembno je tudi nedeljsko dopoldansko druženje

Bolšji sejem OrehovciOb gasilskem domu PGD Orehovci, tik ob regionalni cesti Gornja Radgona – Ptuj, že vrsto let deluje bolšji sejem, ki se ne glede na letni časi, odvija vsako prvo nedeljo v mesecu. Na sejmu svoje predmete, ne nove, pač pa stare, prodajajo tisti, ki jih niso odvrgli v smeti in se zavedajo, da bi jih lahko kdo še uporabil. Sejem je zanimiv tudi za zbiratelje starin, saj so mnogi predmeti stari, nekateri tudi več kot sto let. Kot so nam povedali organizatorji iz PGD Orehovci, je sejem namenjen tudi nedeljskemu dopoldanskemu druženju, ki ga je v zadnjem času, ko imamo vsi preveč obveznosti, vse manj. Za nekatere domačine in tudi sosede iz vasi v okolici in celo iz Gornje Radgone in Radencev, je prva nedelja v mesecu, ravno zaradi orehovskega sejma, postala pravi praznik.

Bolšji sejem v Orehovcih še deluje

Zlati medalji tudi v Kranj in Ljubljano

Antonovanje 2019V Jeruzalemsko – Ormoških vinorodnih goricah, natančneje na Kogu, vasici v ormoški občini ob hrvaški meji, so tudi letos ob godu sv. Antona puščavnika pripravili številne prireditve, ki so jih poimenovali „Antonovanje 2019". In čeprav se je v dobrem tednu (Antonov koncert MePZ Prosvetnega društva Ruda Sever Gorišnica; Kulinarični večer na Turistični kmetiji Hlebec; Prireditev „Čurke in vino 2019"; Antonovo kegljanje z lokalno ponudbo na stojnicah; pogovor na temo "Priložnosti podeželja in lokalnih ponudnikov"; Čurkarijada s kulinaričnim razvajanjem - Odprta kuhinja, pokušina čurk in vina, stojnice lokalnih ponudnikov, pester program, prihod slovenskega vinskega kraljestva, 11. razstava na temo reje prašičev...; Romanje k Sv. Antonu Puščavniku; sv. maša za žive in pokojne prašičerejce ter zdravje pri živini;10. srečanje vozil Steyr kluba Kog in starodobnikov, srečanje domačih ansamblov in folklornih skupin, lokalna ponudba na stojnicah...), je bilo v ospredju ocenjevanje čurk s strokovno komisijo in komisijo potrošnikov. Čeprav je vse dogajanje bilo zelo zanimivo posebej kaže omeniti tudi kulinarični dogodek na Turistični kmetiji Hlebec, kjer so obiskovalce počastili s šesthodnim menijem, v katerem so kraljevale kašnate klobase oz. čurke, kot jim pravijo domačini. Tradicionalni lokalni kuhinji so – kot to vedo pri Hlebcu – vnesli pridih sodobnosti.

„Antonovanje 2019

Pripravili so prvo izmenjevalnico otroških oblačil in igrač, ki je mnogim omogočila trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe

Izmenjevalnica oblačil in igračPo decembrski izjemno uspešni „izmenjevalnici" oblačil in obutve za otroke in odrasle, je v sodelovanju radgonske Iniciative Rastišče, skupaj s soboško igralnico Mali ČuDo, ter Mensano, pripravila še „Izmenjevalnico otroških oblačil in igrač" in vsega ostalega. Z željo, da bi nekoliko omilili zapravljanje in razsipništvo, so v igralnico Mali ČuDo v prostorih Mensane v Murski Soboti aktivisti omenjenih organizacij pritegnili kakšno stotnijo otrok in njihovih mamic, očkov, dedkov in babic, ki so prinašali svoje reči, domov pa odnašali „nova" oblačila, obutev, igrače... Glede na to, da je šlo za prvo tovrstno izmenjevalnico, sta glavni organizatorici dogodka, Nika Škof (Rastišče) in Barbara Muhič (Mali ČuDo), zadovoljni z obiskom in tudi izmenjavo. Povesta tudi, da je izmenjevalnica otroških oblačil, igrač in vseh ostalih otroških potrebščin omogočala trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe in igralnega parka otrok, ki je povrhu še zastonj.

Zamenjali so igrače, oblačila in obutev

Pred pol stoletja sta začela iz nič, a z veliko ljubezni

Zlata poroka DruzovičEnako, kot pred 50 leti, ko sta si pred matičarjem in pred oltarjem izrekla zvestobo Zofija in Karel Druzovič iz Gočove pri Sv. Trojici v Slovenskih Goricah, sta tudi tokrat svojo zakonsko zvestobo potrdila pred matičarjem in pred oltarjem. Takrat sta k civilni poroki odšla v Lenart, cerkveni pa v cerkev Sv. Trojice, kjer sta sedaj potekala oba obreda. Civilni obred zlate poroke je tokrat, ob matičarki Dragici Kramberger, prvič v vlogi župana opravil David Klobasa. Dragica je na drobno opisala življenje in delo zlatega para, župan pa jima je namenil nekaj prijaznih besed, ter jima izročil zlatoporočno spominsko listino, ter darilo občine.

Zlato poroko sta obhajala Zofija in Karel Druzovič iz Slovenskih goric

Po šestih desetletjih spet pred istim oltarjem

Biserna poroka SteyerV teh zimskih dneh, ko je največ praznikov in praznovanj, sta 60-letnico poroke, torej biserno poroko obeležila Marija in Ivan Steyer iz Črncev v Apaški dolini. Enako kot pred šestimi desetletji, sta se zakonca, tudi tokrat, skupaj s svojimi domačimi, sosedi in prijatelji, k bisernoporočnemu obredu podala v farno cerkev v Apačah. Pred cerkvijo ju je z igranjem pozdravila Pihalna godba Apače, pri kateri je nekoč igral tudi njun pokojni sin Ivan. Ko so njuni svatje v cerkvi postavili špalir, ju je župnik Janez Ferencek povabil v cerkev, k zahvalni maši in bisernoporočnemu obredu, ki je potekal med darovano sv. mašo.

Pred 60 leti sta se poročila Marija in Ivan Steyer iz Črncev

Najstarejši pomurski policist je pred sedmimi desetletji prišel iz Krškega

Policisti pri ŽabkarjuKo smo zemljani v ponedeljek, 31. decembra 2018 praznovali prihod novega leta 2019, je Jože Žabkar iz Moščancev v občini Puconci, imel dvojni razlog za praznovanje. Najstarejši živeči pomurski policist je namreč prav na silvestrovo praznoval tudi visok osebni jubilej - 98. rojstni dan. Dober teden po jubileju, ko smo mu mnogi voščili in zaželeli še veliko zdravih in zadovoljnih let, so Žabkarja, na njegovem domu obiskali in mu čestitali direktor Policijske uprave Murska Sobota, Damir Ivančić, skupaj s članoma kluba policijskih upokojencev Maksa Perca, Marjanom Horvatom (predsednik) in Romanom Verganom, ki je dolga leta bil Žabkarjev sodelavec, zraven pa je bila tudi tiskovna predstavnica PU Murska Sobota, Suzana Rauš.

Jože Žabkar je obeležil 98. rojstni dan

Nad 150 pohodnikov se je štirinajstič iz Gornje Radgone odpravilo do Rodmošcev

Trstenjakov pohodV spomin na svojega velikega soseda, velikega Prleka, Slovenca, na profesorja, teologa, psihologa, akademika in častnega občana Gornje Radgone, dr. Antona Trstenjaka, človeka svetovnega slovesa, ki je vse svoje življenje posvečal človeku, iskanju poti do njega, bitju prihodnosti, sta Planinsko društvo Gornja Radgona in Turistično društvo Majolka, že štirinajstič organizirali spominski pohod do rojstne akademikove hiše. V lepem in sončnem zimskem vremenu se je nad 150 pohodnikov iz cele Slovenije, odpravilo iz Aleje velikih v Gornji Radgoni, kjer je tudi Trstenjakovo spominsko obeležje, in vse jih je pot vodila po vinorodnih hribčkih do hiše, kjer je pred 113 leti (8.1.1906), akademik Trstenjak bil rojen. Tudi tokratni pohod, dolg 15 km, posvečen 113-letnici rojstva prleškega velikana, je poleg planincev iz domače regije pritegnil tudi ljubitelje narave iz širšega območja Slovenije.

Sprehodili so se v spomin na akademika Trstenjaka

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

»Stüdenec z ročnov pumpov« spet deluje!

 

Za praznik občine Tišina so oživili vodnjak pri cerkvi in vrtcu

VodnjakTišina - V okviru praznovanja 11. občinskega praznika občine Tišina so pri cerkvi Marijinega rojstva z blagoslovom domačega župnika Boštjana Čeha oživili stari vaški vodnjak. Pred številnimi zbranimi krajani in gosti so s programom nastopili otroci bližnjega Vrtca Lavra in mladi kitarist Jernej Hanc. Vodnjak so obnovili v okviru Heliosovega sklada za ohranjanje čistih slovenskih voda, ki je v 13-letih delovanja sofinanciral obnovo in oživitev že kar 73. obnovljenih vodnjakov oz. vodnih virov v 63. občinah po Sloveniji.

V Prekmurju je bilo s Heliosovo pomočjo obnovljenih že 11 različnih vodnih virov. Vrednost obnove vodnjaka je znašala 5.700 evrov, od tega je Heliosov sklad prispeval 3.000 evrov. Pri obnovi je sodelovalo več lokalnih mojstrov, vaščani, občina in gasilsko društvo Tišina. Mimo vodnjaka poteka 10 km dolga Vodna učna pot potoka Mokoš s petimi učnimi točkami, katere cilj je krepitev okoljske odgovornosti. Vodnjak pri cerkvi bo nova učna in turistična točka v občini Tišina. Ker voda iz vodnjaka ni pitna, bo vodnjak danes služil za zalivanje rastlin okoli vrtca in cerkve. Obiskovalcem pa miren počitek na klopci v senci velike cerkve. V izdani zloženki so opisali potek obnove in pomen oživljenega vodnjaka.

Vodnjake na železno črpalko ali »stüdenec z ročnov pumpov« so v Prekmurju gradili v začetku prve polovice 20. stoletja. Vodnjak, ki se nahaja v parku med cerkvijo, župniščem in vrtcem Lavra, je okrogle oblike, obzidan z zidaki in poglobljen do globine sedmih metrov. Leseni del oboda je v celoti obnovljen ter opremljen z identično iztočno glavo in črpalko. Ker originalne iztočne glave s podobo živalske glave niso našli, so v dar dobili nadomestno od Štefana Majcana iz Rankovcev, ki je po pričevanju drugih občanov identična. V bližini cerkve sta bila zgrajena še dva vodnjaka, eden je bil v času porušitve prvotne osnovne šole zasut, drugi za župniščem pa še čaka na oživitev. Omenjeni vodnjaki so imeli v začetku 20. stoletja funkcijo oskrbe s pitno vodo bližnjih prebivalcev, župnišča ter tedanje šole. Voda se je prav tako uporabljala za napajanje živali.

S pomočjo gasilskega društva Tišina so vodnjak očistili ter z večkratnim črpanjem odprli vodne žile. Za stalni nivo vode so z moderno tehnologijo Aleksandra Bokana iz Tropovcev poglobili plitvo grajen vodnjak do globine sedmih metrov. Lesene dele je mojstrsko izdelal Franc Gider iz Gornjih Črncev, gradbeništvo Alojz Hajdinjak iz Sv. Jurija pri Rogašovcih pa druga betonska dela. Ob vodnjaku so postavili cvetlični nasad in leseno klop z mizo. Skozi občino Tišina poteka tudi Vodna učna pot Mokoš, ki je dobra priložnost učenja o delovanju narave, o procesih v potoku in o pomenu vode za človeka. Panonski del Slovenije dobi najmanj padavin, zato je vsak vodni vir, vsaka vodna žila še tako pomembna. Obvodni habitati omogočajo življenje štorklje, ki je simbol Prekmurja. Da bodo štorklje ostale v tem delu Slovenije, bo potrebno ponovno oživeti tudi Mokoš, ki danes v strugi pri Tišini nima več stalne vode. Podtalna voda je v večji globini, zato se pojavi v strugi le ob izdatnem deževju. Z ekoremediacijo se bo voda ponovno vrnila v potok in s tem tudi življenje, ki ga sedaj žal ni. Ker voda iz vodnjaka ne bo pitna, bo vodnjak danes služil za zalivanje rastlin, kar so otroci iz vrtca storili že ob odprtju, in kot turistična učna točka za vzgojo otrok in obiskovalcev. Vodnjak daje vpogled v trajnostno rabo vode, kot omejenega naravnega vira, ki zahteva odgovorno ravnanje, posebej v Prekmurju.

V okviru Heliosovega sklada, ki sta ga leta 1998 ustanovila poslovni sistem Helios in Ministrstvo za okolje in prostor, je to že 73. obnovljeni vodnjak v 63. slovenski občini. Heliosov sklad se financira iz deleža okolju prijaznih premazov blagovne znamke HELIOS: Bori, Tessarol in Ideal. Od vsakega prodanega litra gre v sklad 0,25 evra.

Po Enciklopediji Slovenije je vodnjak sicer zaprt prostor za zbiranje in shranjevanje večjih količin pitne vode, obenem pa tudi naprava za črpanje in natakanje vode. Vodnjaki so bili v preteklosti najbolj razširjeni ob stanovanjskih hišah, kmečkih domačijah, vinskih kleteh, od sredine 20. stoletja dalje pa tudi ob počitniških hišicah. Vodnjaki so bili pogosto skopani na dvoriščih gradov, graščin, dvorcev in palač ali pa so v obliki fontan in vodometov krasili parke. Lega vodnjakov je odvisna od vodnega vira. Vodnjak na podtalno vodo je običajno grajen tam, kjer so ljudje pričakovali, da bodo našli močan podzemski vodni tok.

Tukaj si lahko ogledate slike.

{jgototop}{/jgototop}

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zanimivosti »Stüdenec z ročnov pumpov« spet deluje!