Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Branko izdeluje unikatne vodnjake

 

Iz vsakega materiala je možno narediti okrasni vodnjak za dvorišče ali celo notranje prostore

VodnjakKo iz regionalne ceste Maribor – Gornja Radgona, v Spodnji Ščavnici, zavijemo proti Sveti Ani v Slovenskih goricah nikakor ne moremo zgrešiti domačije Cipot - Čeplakovih na Zgornji Ščavnici 79, dober streljaj od omenjene glavne ceste. Tam, kjer v samem zelenju, v rožah in med veliko sadnega drevja..., tam kjer ima nemški ovčar prav posebno dolžnost - varovati ovce..., tam kjer krompirji dosegajo tudi več kot kilogram teže..., tam pri domačiji Marije in Branka Cipota, praktično s ceste opazimo nenavaden vodnjak.

Sprva bi človek pomislil, da gre za pravi vodnjak iz katerega je še možno potegniti pitno vodo, a temu še zdaleč ni tako. Ob hiši namreč stoji v svoji naravni veličini le ohišje vodnjaka, brez studenca iz katerega bi žuborela voda. Branko nam razloži, da je lep vodnjak naključno našel mesto na njegovem dvorišču. Ko je pred časom še delal na drugi strani reke Mure, v sosednji Avstriji so med sanacijo neke domačije morali porušiti tudi izjemno lep starinski vodnjak, ki je nekako bil na poti.

„Gospodarja sem vprašal ali bi lahko dele pobral in shranil, kar mi je seveda dovolil. Potem sem to vse pripeljal domov in počasi postavil na naše dvorišče, in mislim, da je sedaj dejansko lepo videti vodnjak, ki je nekoč bil na našem območju, ponos vsakega gospodinjstva. Za vodnjak sem uporabil vse dele iz Avstrije, seveda pa je bilo potrebno dodati še kar nekaj materialov, predvsem pa dela in časa. Vesel sem, da imamo ta vodnjak, ki krasi naše dvorišče, in ob katerem se ustavljajo mnogi mimoidoči, a tudi nekateri ki namenoma pridejo pogledati kako sem to delal“, nam je razlagal 54-letni Branko Cipot, ki je navdušen, da se pojavlja vedno več interesentov, ki bi želeli, da se tudi njihovo dvorišče okrasi s tovrstnim vodnjakom.

Zato se je Cipot odločil, da bo nekaterim tudi ustregel, vodnjake različnih oblik in dimenzij pa lahko izdela iz lesa, kamna, opeke, armaturnega betona in drugih materialov. „Seveda, pod geslom: vaše ideje – naše delo, lahko uredim različne vodnjake, ki bodo v ponos vsakemu lastniku. In če bi kdo želel, da mu dvorišče (lahko tudi v kleti ali kakšnem drugem prostoru op.p.) krasi unikaten vodnjak, naj samo pokliče na telefon: 041/534-334 ali 02/703-2162, in za vse bomo poskrbeli“, nam je še povedal Branko Cipot.

Tukaj si lahko ogledate slike.

{jgototop}{/jgototop}

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zanimivosti Branko izdeluje unikatne vodnjake