Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Na Goričkem raste ruski pradižnik

 

Trezika Korpič je ponosna na svoje paradižnike velikane

Paradižnik velikanČeprav iztekajoče se poletje ni bilo posebej namenjeno poljedelcem, vrtnarjem, vinogradnikom, sadjarjem..., saj jim je najprej ponagajala dolgotrajna suša, nato pa se je začelo deževje, ki je povzročilo hitro gnitje tistega, kar suša ni uničila, ponekod so pridelovalci ponosni na svoje pridelke. In tako je Trezika Korpič iz Kuzme na Goričkem več kot ponosna na svoje paradižnike, ki so letos tudi na običajno sušnem Goričkem, kjer pogosto morajo dovažati vodo, dosegli rekordne velikosti. Njen rekorder je tehtal kar 1,21 kilograma, bilo pa jih je še več okrog kilograma ali malo manj.

Ponosna Trezika nam pove, da so njeni paradižniki stara naravna sorta, seme pa prihaja iz daljne Rusije. „Potomko – sadiko tega paradižnika mi je pred dobrimi sedmimi leti podaril naš dobri kolega in prijatelj Alojz iz Florjana pri Velenju. In od takrat si sami sušimo seme in paradižnik vseskozi pri nas raste in uspeva z obilnimi in zelo sočnimi plodovi, katerih ne bi nikoli menjavala", nam pove Trezika, ki se uspešno ukvarja z vrtnarjenjem, brez pesticidov in druge kemije, torej so njeni izdelki biološki, torej še bolj užitni. Mimogrede, paradižnik velikan je končal v bližnjem gostišču Gaberšek.

Treziko Korpič in njeno družino s Kuzme je slovenska javnost sicer spoznala že pred leti, ko je imela mačko Cico, za katero je bilo ugotovljeno, da je bila ena najstarejših, če ne najstarejša pripadnica svoje vrste na svetu. Bila je namreč stara le nekaj tednov manj kot častitljivih 26 let, čeprav mačke sicer živijo največ 18 let. Da je Cica na svet res pripredla že davnega leta 1982 (umrla 2008), je dokazovala veterinarska kartoteka. Kot nam je takrat povedala lastnica, je Cica za svoja leta bila presenetljivo čila in živahna, saj se je tudi v 26. letu starosti še vedno pridno podila za mišmi in je vsako prinesla pokazat gospodarici, preden jo je pohrustala. Da je kot najstarejša med živalmi, gospodarica bila prav ona, je vsakič znova dokazala tudi domačemu psu, ki ga je vedno jezno nagnala, ko se je naveliča njegove družbe. Tudi za nezaželeno mačko ali psom iz sosedstva se je zapodila, ko se je nepovabljen pojavil v njenem kraljestvu.

Skrivnost tako dolgega mačjega življenja? Kdo bi vedel. Jedla je, kar jedo domači, enkrat na dan je dobila toplo mleko in brikete. V okolici je bilo več kot dovolj miši. In naj še kdo reče, da Cica še pri 120 človeških letih starosti ni uživala v jeseni svojega življenja.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zanimivosti Na Goričkem raste ruski pradižnik