Zakonca Jožefa in Mirko Gumilar sta obeležila 65 let skupnega življenja

Železna poroka GumilarČeprav je pri nas kar veliko zlatih, bisernih, smaragdnih in diamantnih zakonskih jubilejev, pa je le redkim dan izjemni zakonski jubilej, ki mu v večini pravijo železna poroka, ponekod pa tudi briljantna. Pred dnevi je namreč minilo šest desetletij in pol, odkar sta si v farni cerkvi Marijinega rojstva na Tišini večno zvestobo v dobrem in slabem ter ljubezen obljubila Jožefa, roj. Žemljič, in Mirko Gumilar, oba z bližnjih Petanjcev. Ob izteku letošnjega oktobra sta 65. obletnico s priložnostno slovesnostjo obeležila v domu Elizabeta pri Svetem Juriju na Goričkem, ki je enota Doma starejših Rakičan. Tam namreč slavljenka že poldrugo leto prebiva. Priči ob tovrstni izjemno redki obletnici poroke sta bila njuna hčerka Marjeta in sin Slavko, verski obred pa je v prostorih doma opravil matični župnik v župniji Tišina Boštjan Čeh.

Tudi pri devetdesetih se počutita odlično

Marija in Ivan Lorenčič sta obeležila biserno poroko

Biserna poroka LorenčičPred dnevi sta Marija in Ivan Lorenčič iz Maribora, v krogu domačih in prijateljev obeležila biserni zakonski jubilej. Svoje 60 - letno skupno zakonsko življenje sta potrdila v cerkvi sv. Ruperta v rojstni Voličini, kjer sta se poročila pred šestimi desetletji. Tokrat sta oba obreda, civilni in cerkveni, potekala v cerkvi. Civilni obred je opravil župan občine Lenart, mag. Janez Kramberger, ki je bisernoporočencema namenil nekaj lepih besed in jima izročil še eno listino, cerkvenega pa ob darovani sveti maši, ob asistenci domačega župnika Franca Muršeca in duhovnika Marka Veršiča, škof dr. Stanislav Lipovšek. Izrazil je veliko veselje nad zakoncema, ki sta zgled družine, »kakršna naj bi bila vrednota družbe. Hvala vama za vse, kar sta dobrega storila v Cerkvi. Vesel sem, da lahko potrdim vajin zakon tukaj v vajini rojstni župniji, kamor se rada vračata.«

Iz Maribora sta prišla v rojstno vas

Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Miner Petek Zver je videl NLP!

 

Zanimivo pripovedovanje upokojenega minerja iz Mote pri Ljutomeru

NLP-jiGotovo je Peter Zver iz Mote 75, dober streljaj iz preleške prestolnice Ljutomera, ki je sredi poletja, natančneje, 26. junija, praznoval 66. rojstni dan, in ki že nekaj let uživa zasluženi pokoj, nadvse zanimiv človek, s pestro in razburljivo preteklostjo, ki bi jo bilo škoda prezreti. Ne le na delovnem mestu, kjer je bil miner, in kjer življenje pogosto visi na nitki, temveč tudi sploh je Petrovo življenje nadvse razgibano. Poleg neštetih minerskih zgodb, mnogih mineralov, kamnin različnih oblik, in drugih „ostankov" miniranj zlasti po Avstriji, kjer je zaslužil pokojnino, pa se naš prijazni sogovornik še posebej spominja služenja vojaškega roka, med leti 1967/69, v JLA. Med oktobrom 1967 in marcem 1968, je služil v Lovranu, torej pri Opatiji v Istri.

„Bilo je v začetku leta 1968, ne spomnim se natančno datuma, vem pa, da je bilo 25. ali 26. februarja zjutraj okrog 6,40 uri, ko sem na dvorišču vojašnice čakal na jutranji zbor. Naenkrat sem slišal nekakšen nežen ton, kot da bi postavil kitaro v kot od koder ne bi prihajal pravi zvok. Bilo je dejansko nekaj posebnega. Sam sem naključno pogledal v zrak proti Učki gori in zagledal velik ognjeno rdeč predmet ovalne oblike. Obnemel sem in neprekinjeno gledal v ta zanimivi predmet, ne da bi lahko povedal tudi ostalim vojakom, ki so tudi stali na dvorišču. Gledal sem kot nekakšen čudež in nisem umaknil pogleda dokler ta objekt ni izginil za goro ali v morje", razlaga Peter Zver, ki nadaljuje: „Če je Učka visoka 1.400 metrov, je leteči objekt, po moji oceni, moral imeti premer med 70 in 80 metrov. Ko je letelo čez morje sem še bolj videl obliko dveh krožnikov stisnjenih skupaj, torej kot nekakšen "svemirski brod". Nikakor pa se ne morem spomniti ali je objekt rotiral ali se je premikal v eno smer, kar niti ne preseneča, saj sem gledal kot ohromel. Ko se je še premikal čez morje, sem najprej misli, da bo treščil v gorovje, a ni. Dvigal se je in premikal čisto nad goro in nato izginil".

Peter je prepričan, da je vse skupaj, odkar je zadevo zaznal, do odhoda iz njegovega vidnega polja, minilo približno 10 minut. In zakaj Prlek o tej zadevi z nikomer ni spregovoril niti besedice, pravzaprav ničesar ni omenjal vsaj 10 let? „Po odsluženi vojski sem leta 1970 šel s trebuhom za kruhom v sosednjo Avstrijo, kjer sem dobil licenco za minerja in sem tam delal do upokojitve, leta 2009. O neverjetni dogodivščini iz JLA sem večkrat nameraval povedati otrokom v Avstriji, a tega sprva nisem storil ker sem se bal, da se bodo smejali iz mene. To se je na koncu tudi zgodilo, a me ne moti preveč, saj imam tudi danes 45 let pozneje isti spomin, kje in kako se je zgodilo. Bolj kot to me zanima, zakaj sem jaz objekt videl, drugi pa ne. Sem pa v Avstriji govoril z enim starejšim človekom, ki se tudi spozna na tovrstne zadeve, in potrdil mi je, da tudi on verjame, da vsi ne vidimo vsega. Ne vem, zakaj?" nam še pove Peter Zver iz Prlekije, ki bi najraje še enkrat šel na isto lokacijo v Lovranu, saj upa, da bi še enkrat imel srečo in spet videl „nekaj čudovitega, kar se ne vidi vsak dan in kar ne vidi vsakdo".

Britanci so sprostili podatke o opažanjih neznanih letečih predmetov. Je tamkajšnja vlada resno vzela pripovedi o vesoljskih obiskovalcih?

Britanska obrambna obveščevalna agencija je že v preteklosti resno razmišljala o možnosti, da tuja vesoljska plovila obiskujejo naš planet, zato je od uradnikov, pristojnih za NLP, zahtevala, da opazujejo katero koli potencialno grožnjo iz vesolja in ji sledijo. Tako vsaj razkrivajo še nedavno pred širšo javnostjo skriti dokumenti, ki pa so zdaj dostopni širši javnosti. Na tisoče strani dokumentov kaže, kako so bili uradniki ministrstva za obrambo zaskrbljeni nad dejstvom, da bi jih javnost lahko obtožila, da jih zadeva z NLP ne zanima oziroma da ji ne posvečajo pozornosti. Po drugi strani se jih je nekaj le zavedalo, da to, kar je danes znanstveno dejstvo, morda ne bo jutrišnja resnica, saj so znanstveniki pred nekaj stoletji verjeli, da je Zemlja središče vesolja, še do začetka prejšnjega stoletja pa je veljalo tudi prepričanje, da atoma ni mogoče več cepiti.

Opazovanja pojavov, znanih kot NLP, se seveda da razložiti z nenavadno oblikovanimi oblaki, kroglasto strelo ali ameriškimi črnimi (tajnimi) vohunskimi letali ali z različnimi tolmačenji sicer znanih naravnih pojavov. Če se opazovanja osredotočijo na naprave, ki niso zemeljskega izvora, potem je seveda treba ugotoviti njihov namen in nalogo. Frustrirani obveščevalni strokovnjaki so očitno zaznali, da bi bila zadeva vzeta znatno bolj resno, če bi imeli NLP na površini narisano rdečo zvezdo, kar pozornost seveda usmerja na nekdanjo Sovjetsko zvezo. Skupina dokumentov iz britanskih nacionalnih arhivov je tako deveti del njihovih dosjejev X, ki so zdaj na voljo. Nekatere je vznemirila možnost izkoriščanja atmosferske plazme, za katero so sprva trdili, da je NLP, in kroglaste strele za novo tehnologijo orožja. Obstaja celo namig, da če tuja vesoljska plovila resnično obstajajo, naj britansko ministrstvo za obrambo pridobi ali prevzame njihovo tehnologijo prikrivanja in skrivanja. Večina uradnikov je bila zelo zadržana: iz dokumentov je razvidno, da se je oficir že leta 1979 spraševal, zakaj naj bi tujci iz vesolja želeli obiskovati »neko nepomembno in nezanimivo zvezdo«...

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zanimivosti Miner Petek Zver je videl NLP!