Na vaških igrah najboljši meščani!

Vaške igre MahovciPodobno kot vsako leto so pomladni in poletni konci tednov namenjeni takšnim in drugačnim družabnim prireditvam in dogodkom. In tako tudi na skrajnjem severovzhodu države ne mine vikend, da se ne bi zgodilo na desetine tovrstnih zabavnih srečanj in druženj. Med slednjimi so bile tudi 2. vaške igre, ki so potekale na Športnem centru v Mahovcih v Apaški dolini, kjer je sodelovalo šest ekip, in sicer: Turistično društvo Brod (Sladki Vrh), Turistično društvo Čemaž Apaške doline iz Podgorja, Športno turistično društvo Nasova, Vas Lutverci, ekipa Kremenčkovi iz Gornje Radgone in domača ekipa Športno-turističnega društva Mahovci iz Mahovcev, ki je zadevo tudi pripravila.

Med šestimi ekipam v Mahovcih so slavili Radgončani

Bliža se IV. Družinski festival „Mačje mesto 2018"!

Mačje mesto V organizaciji občine Radenci bo v tamkajšnjem parku od 22. do 24. junija potekal IV. Družinski festival Mačje mesto. Nastanek Mačjega mesta je navdihnil častni občan in domačin Radencev, pokojni Kajetan Kovič, ki je ustvaril najbolj znanega slovenskega mačka, mačka Murija. Tridnevni festival želi z ustvarjalnimi delavnicami, kulturnimi vsebinami, športno-rekreativnimi aktivnostmi, kulinariko in drugimi spremljevalnimi dejavnostmi postaviti Radence na turistični zemljevid družinskih festivalov.

Kovičev maček Muri je navdušil Radenčane

Med ohranjanje kulturne dediščine in ljudskih običajev gotovo sodi tudi košnja z ročno košnjo

Kosci Norički VrhGlede na to, da z nenehnim tehnološkim razvojem, čedalje bolj izginjajo različna opravila in vse tisto, česar se spominjajo predvsem starejši ljudje, je dobro, da obstajajo takšna in drugačna društva ter organizacije, ki z različnimi prireditvami ohranjajo ljudske običaje in kulturno dediščino, med katero sodi tudi košnja po starem kot so to počeli naši predniki. In s takšno „etno košnjo" koristijo tudi posamezni lastniki hribovitega terena, ki nimajo ovac ali koz, da bo „pokosile" odvečno travo.

Ročna košnja v Noričkem Vrhu

Šmarski troti iz Litije najboljši v Prekmurju

Paprikaš PolanaV lepem in sončnem vremenu je konec minulega tedna, ob „Lovenjakovem dvoru", znani prekmurski gostilni, v Polani pri Murski Soboti, potekala tradicionalna in sedaj že jubilejna, 10. paprikašijada z zanimivim programom, ki ga je povezovala moderatorka Silva Vrbnjak. Ker je paprikaš zelo razširjena lokalna jed v Pomurju, so se „Lovenjakovi" organizatorji že pred desetletjem odločili vsako leto pripravljati tekmovanje v kuhanju paprikaša, udeleženci pa si lahko izberejo, ali bo to piščančji, svinjski, kunčji, gobov, ribji..., saj meso le delno prispeva k okusu same jedi. Strokovnjaki, ki so ocenjevali izdelke tekmovalnih ekip so namreč mnenja, da vse druge sestavine, predvsem mleta paprika, čebula, malo moke, kisla smetana in malo vina, dajo paprikašu pravi okus. In če je včasih organizatorjem malo ponagajalo vreme, je tokrat tekmovalcem bilo zelo vroče, saj je poleg sonca „žgal" tudi odprti ogenj z asfalta.

V Polani je desetič zadišalo po štirih (piščančji, prašičji, kunčji in gobov) vrstah paprikaša

Radijski poslušalci Snopa iz vse Slovenije so se srečali v Slovenskih Goricah

Slovo od SNOP-aNa Izletniško turistični kmetiji Žökš pri Mlinarjevih, na Zgornjih Žerjavcih pri Lenartu, je konec tedna potekalo zanimivo srečanje »Nočnih ptičev«, poslušalcev skupnega nočnega radijskega programa imenovanega Snop, v katerem je nekoč sodelovalo več kot ducat radijskih nekomercialnih postaj iz vse države. Ker je bil ob koncu lanskega leta program ukinjen, v njem so nazadnje sodelovali le še: Radio Velenje, Radio Slovenske gorice, Radio Ptuj, Radio Celje in Radio Murski val, so njegovi zvesti poslušalci pripravili slovesen pokop svojega snopa. Organizirala ga je Ana Maras-Pika iz Lenarta, ki je na srečanje povabila 48 zvestih poslušalcev snopa iz različnih krajev Slovenije. Snopu v spomin so pripravili tudi veliko »žalno«, črno obrobljeno torto z narobnim križem, ki je simbolizirala njegov grob. Kot se na »pogrebu« spodobi, je Snopu v slovo spregovoril njegov zvesti poslušalec Ludvik Kupšek iz Trbovelj.

Žalno slovo od Snopa s črno obrobo na torti

Šola več ne stoji, prijateljstva pa so ostala

Sošolci Spodnja ŠčavnicaNa Turistični kmetiji Hari v Spodnji Ščavnici je potekalo izjemno zanimivo, prijetno in veselo srečanje nekdanjih učencev in učiteljev OŠ Spodnja Ščavnica. Sami dedki in babice, kjer so tudi najmlajši stari okoli 70 let, so se srečali v prekrasnem okolju, kjer je prebujajoča narava ozelenila Ščavniško dolino, na katero seže pogled s Harijeve lepo urejene turistične postojanke. Zbrani učenke in učenci so se ob pogledu v dolino ozirali, da bi uzrli njihovo nekdanjo šolo, ki jim je dajala znanje za življenje. Zastonj! Kajti šole ni več, porušena je in na tem prostoru sedaj stoji mogočni stanovanjski blok, v katerem živi nova mladost.

Srečali so se babice in dedki, učenci nekdanje OŠ Spodnja Ščavnica

Za veselo vzdušje sta poskrbela sin in vnukinja!

Biserna poroka MagušaLe redkim zakonskim parom je dano, da bi dočakali 60 let skupnega zakonskega življenja, saj se eni že prej ločijo, drugi pa prej zapustijo ta svet. Ivanka in Rudi Maguša iz Grabonoša v občini Sv. Jurij ob Ščavnici, pa sta ta visoki jubilej – biserno poroko dočakala in proslavila skupaj z najbližjimi sorodniki in prijatelji. Slavje ob bisernem zakonskem jubileju Magušovih se je začel v farni cerkvi Sv. Jurija ob Ščavnici, kjer je zahvalno mašo, ob sodelovanju p. Lavrencija, daroval domači župnik Boštjan Ošlaj.

Zavidljivo biserno poroko sta praznovala Ivanka in Rudi Maguša iz Grabonoša

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Vnovična zaobljuba v "Kleti pod slapom"

 

Zlato poroko sta obhajala zakonca Viktorija in Franc Jakopec

Zlata porokaNekoč je veljalo nepisano pravilo, da ko je bilo na kmetih opravljenega večina jesenskega dela, ko so bili pospravljeni sadovi narave, je bil čas za poroke. In čeprav nista veliko „kmetovala“, sta se v zgodnji jeseni pred natanko 50 leti, Viktorija in Franc Jakopec iz Radencev, ki sta tako te dni obeležili zlato poroko.

Leta 1943 v Gaberju pri Lendavi rojena Viktorija, kot šesta, najmlajša v družini in dve leti starejši Franc rojen v Precetincih pri Ljutomeru, kot drugi od štirih otrok sta si obljubila zvestobo davnega leta 1961. In ljubezen Prekmurke in Prleka je bila tako trdna, da jo nič ni moglo razdreti niti v najtežjih časih njunega plodnega življenja.

Vikica, kot jo kličejo znanci, je otroška leta preživela v Gaberju, kjer je obiskovala tudi prve tri razrede osnovne šole. Leta 1953 se je družina preselila v Sitarovce, občina Ljutomer, kjer je nadaljevala in končala osnovno šolo. Življenjska usoda je tako želela, da jo je že prvi dan obiska šole ustavil sedanji mož Franček, ki je osnovno šolo obiskoval pri Mali Nedelji. Po končani osnovni šoli je Vikica pomagala staršem pri delu na kmetiji in opravila tečaj kmetovanja, Franc pa je obiskoval in končal poklicno šolo v Križevcih pri Ljutomeru. Razen vsakodnevnih opravil sta mlada zaljubljenca ves čas gojila svojo ljubezen in jo potrdila konec avgusta 1961 na Krajevnem uradu in v cerkvi sv. Trojice pri Mali Nedelji. Kmalu zatem se jima je rodila hčerka Breda. Franček je že januarja 1962 odšel na služenje vojaškega roka v Zemun, kjer je ostal kar dve leti. Ob prihodu domov je družinica sprva živela v Mariboru, kjer je bila Vikica zaposlena v tovarni PIK Maribor, Franček pa v IMP Maribor. Ko se je družina povečala še za enega člana, hčerko Tatjano, sta začela razmišljati o novem domu.

Tako sta v Radencih zgradila hišo, kamor se je družina preselila leta 1972. Vikica se je se je izobrazila za varuhinjo zaposlila v vrtcu Radenci, kjer je ostala vse do upokojitve leta 1992, Franček je bil nekaj časa zaposlen v podjetju Blisk Murska Sobota, od leta 1976 pa je imel samostojno obrt do upokojitve leta 1999. Z ljubeznijo, ki ju trdno povezuje že petdeset let sta svoj visok skupni jubilej, potrdila in praznovala v krogu številnih sorodnikov in svojih najdražjih z zahvalno mašo v cerkvi sv. bratov Cirila in Metoda v Radencih, ki jo je daroval župnik Janko Ivančič. Za slavnostno razpoloženje pri maši je poskrbela vokalna skupina Violinke z instrumentalisti v kateri nastopata tudi hčerka Tatjana ter vnukinja Sara. Slavljenca je nagovoril tudi njun prijatelj, poslanec in radgonski župan Anton Kampuš. Povedal je naj sta še naprej srečna, zdrava kot sta bila do sedaj. Naj sta ponosna, ker imata dve hčerki kar je dar, dar pa je tudi to, da sta dočakala tako visok skupni praznik. Jubilanta sta se pri maši zahvalila za vsa leta skupnega življenja, prisotni pa so jima zaželeli, da bi ju dobri bog ohranil še dolgo med njimi.

Svoj visok skupni življenjski jubilej sta Vikica in Franc potrdila še v Gornji Radgoni – v vinski kleti Pod slapom Radgonskih goric, ki je nenavadna atrakcija, ki ustvarja posebno vzdušje, sta ju ponovno poročila matičarka Bernarda Gašparič ter radgonski župan Anton Kampuš. Ob petju Kapelskega kvarteta, igranju članic tamburaške skupine iz Apač ter ob zdravici z Zlato radgonsko penino so svatje odšli na gostijo. V tretjem življenjskem obdobju so babici in dedku v veliko veselje poleg hčerk ter zetov Jožeta in Mirana še vnukinji Marina in Sara, vnuk Tomi ter pravnukinja Taja, ki jima lajšajo dneve. Največ prostega časa Viktorija in Franc posvečata svojemu vinogradu v Kobilščaku, doma v Radencih pa skrbno obdelanemu vrtu, sadnemu drevju ter številnim rožam...

Tukaj si lahko ogledate slike.

{jgototop}{/jgototop}

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zanimivosti Vnovična zaobljuba v "Kleti pod slapom"