Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Vnovična zaobljuba v "Kleti pod slapom"

 

Zlato poroko sta obhajala zakonca Viktorija in Franc Jakopec

Zlata porokaNekoč je veljalo nepisano pravilo, da ko je bilo na kmetih opravljenega večina jesenskega dela, ko so bili pospravljeni sadovi narave, je bil čas za poroke. In čeprav nista veliko „kmetovala“, sta se v zgodnji jeseni pred natanko 50 leti, Viktorija in Franc Jakopec iz Radencev, ki sta tako te dni obeležili zlato poroko.

Leta 1943 v Gaberju pri Lendavi rojena Viktorija, kot šesta, najmlajša v družini in dve leti starejši Franc rojen v Precetincih pri Ljutomeru, kot drugi od štirih otrok sta si obljubila zvestobo davnega leta 1961. In ljubezen Prekmurke in Prleka je bila tako trdna, da jo nič ni moglo razdreti niti v najtežjih časih njunega plodnega življenja.

Vikica, kot jo kličejo znanci, je otroška leta preživela v Gaberju, kjer je obiskovala tudi prve tri razrede osnovne šole. Leta 1953 se je družina preselila v Sitarovce, občina Ljutomer, kjer je nadaljevala in končala osnovno šolo. Življenjska usoda je tako želela, da jo je že prvi dan obiska šole ustavil sedanji mož Franček, ki je osnovno šolo obiskoval pri Mali Nedelji. Po končani osnovni šoli je Vikica pomagala staršem pri delu na kmetiji in opravila tečaj kmetovanja, Franc pa je obiskoval in končal poklicno šolo v Križevcih pri Ljutomeru. Razen vsakodnevnih opravil sta mlada zaljubljenca ves čas gojila svojo ljubezen in jo potrdila konec avgusta 1961 na Krajevnem uradu in v cerkvi sv. Trojice pri Mali Nedelji. Kmalu zatem se jima je rodila hčerka Breda. Franček je že januarja 1962 odšel na služenje vojaškega roka v Zemun, kjer je ostal kar dve leti. Ob prihodu domov je družinica sprva živela v Mariboru, kjer je bila Vikica zaposlena v tovarni PIK Maribor, Franček pa v IMP Maribor. Ko se je družina povečala še za enega člana, hčerko Tatjano, sta začela razmišljati o novem domu.

Tako sta v Radencih zgradila hišo, kamor se je družina preselila leta 1972. Vikica se je se je izobrazila za varuhinjo zaposlila v vrtcu Radenci, kjer je ostala vse do upokojitve leta 1992, Franček je bil nekaj časa zaposlen v podjetju Blisk Murska Sobota, od leta 1976 pa je imel samostojno obrt do upokojitve leta 1999. Z ljubeznijo, ki ju trdno povezuje že petdeset let sta svoj visok skupni jubilej, potrdila in praznovala v krogu številnih sorodnikov in svojih najdražjih z zahvalno mašo v cerkvi sv. bratov Cirila in Metoda v Radencih, ki jo je daroval župnik Janko Ivančič. Za slavnostno razpoloženje pri maši je poskrbela vokalna skupina Violinke z instrumentalisti v kateri nastopata tudi hčerka Tatjana ter vnukinja Sara. Slavljenca je nagovoril tudi njun prijatelj, poslanec in radgonski župan Anton Kampuš. Povedal je naj sta še naprej srečna, zdrava kot sta bila do sedaj. Naj sta ponosna, ker imata dve hčerki kar je dar, dar pa je tudi to, da sta dočakala tako visok skupni praznik. Jubilanta sta se pri maši zahvalila za vsa leta skupnega življenja, prisotni pa so jima zaželeli, da bi ju dobri bog ohranil še dolgo med njimi.

Svoj visok skupni življenjski jubilej sta Vikica in Franc potrdila še v Gornji Radgoni – v vinski kleti Pod slapom Radgonskih goric, ki je nenavadna atrakcija, ki ustvarja posebno vzdušje, sta ju ponovno poročila matičarka Bernarda Gašparič ter radgonski župan Anton Kampuš. Ob petju Kapelskega kvarteta, igranju članic tamburaške skupine iz Apač ter ob zdravici z Zlato radgonsko penino so svatje odšli na gostijo. V tretjem življenjskem obdobju so babici in dedku v veliko veselje poleg hčerk ter zetov Jožeta in Mirana še vnukinji Marina in Sara, vnuk Tomi ter pravnukinja Taja, ki jima lajšajo dneve. Največ prostega časa Viktorija in Franc posvečata svojemu vinogradu v Kobilščaku, doma v Radencih pa skrbno obdelanemu vrtu, sadnemu drevju ter številnim rožam...

Tukaj si lahko ogledate slike.

{jgototop}{/jgototop}

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zanimivosti Vnovična zaobljuba v "Kleti pod slapom"