V tem prvem tromesečju letošnjega leta, se po gasilskih domovih izvajajo redni letni občni zbori Prostovoljnih gasilskih društev, kjer se pregleda minulo delo ter se obenem snujejo novi načrti in cilji za tekoče aktivno leto. Ob tej priložnosti se tudi podeljujejo najrazličnejše zahvale, priznanja, odlikovanja, povišanja, obletnice ter nazivi. Tudi na občnem zboru Prostovoljnega društva Orehovci so ob koncu podelili pisano paleto priznanj in zahval. Med njimi pa je najbolj izstopala listina za naziv »častni poveljnik«, ki jo je prejel starosta PGD Orehovci Franc Domajnko.
V Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, kjer se vedno nekaj dogaja, so se pred kratkim stanovalci tri dni zapored veselili in plesali. Med drugim so pripravili tudi tradicionalno druženje z Valentinovim srčkovim plesom. Že pred začetkom plesa so zaposleni izdelali verižice s srčki, ki so jih razdelili stanovalcem in tako poskrbeli za pravo vzdušje ob tem prazniku. Zato se je že ob zbiranju navzočih v avli opazilo prijetno vzdušje ob pričakovanju ponovnega druženja.
V Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, kjer praznujejo prvih deset let obstoja in delovanja, pogosto poskrbijo, da so praznični dnevi nepozabni. In tako je bilo v letošnjem februarju, ko je najprej bil kulturni dan, nato pust, pa Valentinovo... Ob letošnjem pustu so tako organizirali pravo »mini pustno rajanje« na katerem so sodelovale vse generacije. Dom so namreč na dan pustovanja obiskali najprej otroci iz sosednjega Vrtca Manka Golarja, ki so stanovalcem pripravili mimohod v pustnih maskah. Na obraze prisotnih v avli so pričarali široke nasmehe in dobra volja se je nenadoma razlila kar po celem DSO. Otroci in prijazne vzgojiteljice, ki so bile tudi lepo našemljene, so se razveselili ocvrtih »mišk« in soka, saj jih je direktor DSO-GR d.o.o., mag. Marjan Žula, povabil na druženje po uspešnem mimohodu in se hkrati zahvalil za »obisk maškar«.
Na območju Slovenske Bistrice je Pohodniška sekcija ŠD Elektro Maribor pripravila 4. Nejčev spominski pohod, s katerim so udeleženci počastili spomin na mladega sodelavca-električarja, Nejca Mesariča. Kot je znano je pred štirimi leti, v pričetku februarja, Slovenijo zajela izjemna naravna ujma. Pri odpravljanju posledic, ki jih je povzročil žled, in pri ponovnem vzpostavljanju oskrbe prebivalstva z električno energijo, je življenje tragično izgubil mlad fant Nejc Mesarič. V spomin nanj in na njegov pogum je letos tako organiziran že četrti pohod in spominska slovesnost, ki so se je, že tradicionalno, udeležili tudi predstavniki Hrvaškega elektrogospodarstva (Hrvatske elektroprivrede), ki so pred leti z odlično usposobljenimi ekipami priskočili na pomoč slovenskim elektromonterjem pri odpravljanju zahtevnih posledic vremenske ujme.Pred 37 leti je mami kupil darilo...
Ljubiteljski vinogradnik Milan Tišlar hrani edino Srebrno radgonsko penino iz leta 1976
Leta 1976, je Milan Tišlar iz Biserjan pri Svetem Juriju ob Ščavnici štel 21 pomladi. Njegova mama Frančiška jih je imela 44 in sin ji je za rojstni dan kupil takrat (in danes) izjemno popularno Srebrno radgonsko penino. Z njo so nameravali nazdraviti, a se je zgodilo, da je mama svoje darilo založila nekam v domači kleti. In danes, dobrih 37 let pozneje, imajo Tišlarjevi edino arhivsko Srebrno radgonsko penino – letnik 1976, saj je nimajo niti v kleteh Radgonskih goric d.d., ki prihodnje leto praznujejo 55 – letnico, odkar so v Gornji Radgoni postavili tako imenovane tanke, kjer so začeli pridelovati tovrstne penine (mimogrede Zlato radgonsko penino, po klasični šampanjski metodi pridelujejo v Gornji Radgoni že dobrih 160 let, op.p.).
„Seveda se ne gre za to, da bi ne vem kaj zaslužil za to steklenico penine, a menim, da bi bilo dobro, če bi končala v arhivu pridelovalca, torej družbe Radgone gorice. Sledenji bi jo gotovo lahko „restavrirali" in dodatno zaščitili, tako da bi ostala kot zgodovinski pridelek v njihovi vitrini. Zato se z vodstvom podjetja dogovarjamo za kakšno kompenzacijo ali kaj podobnega in verjamem, da bo stara srebrna penina končala na pravem mestu", nam je razložil Tišlar, ki dodaja, da se za steklenico zanimajo celo iz Francije ter še nekaterih držav, a se je vseeno odločil, da bi zadeva ostala tam kjer ji je mesto, torej v arhivu Radgonskih goric d.d.
Verjetno je sicer malo takšnih, ki v splošni rabi še niso zasledili besed: penina, šampanjec in peneče vino. Velja opozoriti, da pri teh izrazih ne gre za sopomenke. Posplošeno razloženo tako penino kot šampanjec uvrščamo med peneča vina, a vsako peneče vino ni nujno penina ali šampanjec. Penine so peneča vina, ki prihajajo iz Slovenije, šampanjci prihajajo le iz francoske pokrajine Šampanje. Podobno so španska peneča vina poimenovana cava, nemška sekt, italijanska spumante, srbska in hrvaška - pjenušac itd.
Srebrna radgonska penina je peneče se vino, pripravljeno z vrenjem v velikih jeklenih posodah. To metodo pridelave je iznašel Francoz po imenu Eugene Charmat. Zato se ta način proizvodnje danes imenuje metoda charmat, kar pomeni s sekundarnim vrenjem v tankih iz nerjavečega jekla, in šele nato sledi polnitev steklenice. V Gornji Radgoni pripravljajo tri vrste Srebrne radgonske penine – polsuho, suho in rose sladko. Osnovna vina so pri belih peninah laški rizling, šipon in chardonnay, pri roseju zweigelt, torej iz sort tipičnih za Radgonsko-Kapelski vinorodni okoliš. V vsakem primeru gre za živahno, mlado in harmonično peneče se vino, in če povprašamo povprečnega Slovenca po najljubši penini bo ta brez pomisleka izstrelil: Srebrna! V nasprotju s klasično metodo pri metodi charmat penina na kvasovkah zori le 6 do 9 mesecev, zaradi česar Srebrna penina poživlja z nekoliko lažjim okusom in izrazitejšo sadnostjo od Zlate penine...
