MK Lisjak, ki velja za enega bolj dejavnih na tem območju, pripravil 15. srečanje motoristov

Motoristi KonjiščeVišje temperature in sončno vreme so na ceste že od marca in aprila naprej privabile mnogo motoristov, med katerimi so tudi člani Motorističnega kluba Lisjak iz Apaške doline (MK Lisjak), ki po svoji aktivnosti in angažiranosti, zlasti pri prometni varnosti, velja za enega bolj dejavnih motorističnih klubov pri nas. Ena njihovih osrednjih aktivnosti je organizacija tradicionalnega motorističnega srečanja, ki je tudi letos potekalo ob izteku šolskega leta in meseca junija, v Zgornjem Konjišču. Letošnje, že kar 15. srečanje zapovrstjo, je torej tudi letos potekalo na območju občine Apače, natančneje na lokaciji ribiškega doma v Zgornjem Konjišču, a se veseljaki na enoslednih kolesih niso zadovoljili samo s tem, temveč so imeli več aktivnosti.

Motoristi so se srečali v Zgornjem Konjišču

Tjaša pred Anejem in Renejem

Otročki dan MahovciŠportno-turistično društvo Mahovci, ki je nekakšen nosilec družabnega življenja v domači vasi v Apaški dolini, je tudi letos pripravilo tradicionalni otroški dan. Na športnem centru v Mahovcih so za male in nekoliko večje otroke pripravili dve otroški igrali in sicer, gasilka in fusbal na štangi. Prav tako so organizirali dejavnosti za otroke, in sicer tekmo med dvema vodnima balonoma, ki je bila najbolj priljubljena med otroci, ki so prišli iz širšega območja Apaške doline. Na koncu so trije najboljši (1. Tjaša Horvat, 2. Anej Dresler, 3. Rene Leopold) udeleženci dobili priznanje za dosežena mesta in pa majhne praktične nagrade.

Malčki so se zabavali na „otroškem dnevu

Tudi sveta maša za stanovalce domov za starejše iz občine Sv. Jurij ob Ščavnici

StarejšiNa Stari Gori je potekalo zanimivo in prisrčno srečanje občanov občine Sv. Jurij ob Ščavnici, ki bivajo v Domu starejših v Gornji Radgoni in Domu Lukavci in ga je ob pomoči Občinske organizacije RK in Društva podeželskih žena občine Sv. Jurij ob Ščavnici, pripravila domača občina. Drugo srečanje se je pričelo z obiskom sv. maše v cerkvi Sv. Duha na Stari Gori, ki jo je daroval duhovni pomočnik župnije Sv. Jurij ob Ščavnici, Mirko Rakovec. Pred pričetkom maše je stanovalce in njihove spremljevalce pozdravil župan občine Sv. Jurij ob Ščavnici Miroslav Petrovič, ki je povedal, kako je namen srečanja, da jih vsako leto vsaj enkrat povabijo v občino, od koder jih je pot zanesla v domove za starejše.

Župan sprejel občane, ki živijo v domovih

Gasilci pred gostinci in upokojenci!

Kisla juha RadenciPodobo kot že v več kot dveh desetletjih, so tudi letos, v okviru praznovanja 24. radenskega občinskega praznika, pripravili številne takšne in drugačne dogodke in prireditve. Seveda ni šlo niti brez kuharskega tekmovanja, saj so pripravili tudi 21. tradicionalno tekmovanje v kuhanju kisle štajerske juhe (žüpe) v kotličku na prostem. Letošnje tekmovanje, ki ga je organiziralo TD Radenci, pod vodstvom predsednice Karmen Kavčič Žibret, je bilo na lepi lokaciji pod še nekaj preživelih stoletnih dreves radenskega parka. V okviru prireditve se je sicer odvijalo marsikaj zanimivega, zlasti za otroke, kjer je potekal tridnevni festival „Mačje mesto", tako da je na stotine obiskovalcev prišlo na svoje. Na samem tekmovanju, ki ga je v svojem duhovitem slogu povezoval domači humorist Emil Šmid, je nastopilo 12 ekip, katere so sestavljali glavni kuhar (ica) in pomočnik ter še kdo (predstavniki turizma, društev in sploh javnega življenja občine in regije ter tudi znani gostje). Bilo je resda zelo vroče, a težav vseeno ni bilo, saj so suha drva s kurišč ogrevala (in kadila) še bolj kot sonce, ki se je težko prebijalo skozi krošnje dreves.

Kislo štajersko župo so kuhali pod stoletnimi drevesi radenskega parka

Med ohranjanje kulturne dediščine in ljudskih običajev gotovo sodi tudi košnja z ročno košnjo

Košnja NegovaKakor pravi slovenska ljudska pesem: »Ko se dela svit grejo fantje kosit«, so tudi »fantje« in eno »dekle«, na grajskem hribu v Negovi »šli kosit«. Letošnje košnjo, ki jo že več kot 10 let pripravlja Turistično društvo Negova-Spodnji Ivanjci, se je udeležilo 14 koscev, med njimi je bila tudi ženska. Kakor je bila v preteklosti navada, je tudi tokrat gospodar, tega je poosebljal Alojz Firbas, koscem najprej ponudil »štanperl žganice«, ki je dala koscem energijo in zagon. In že so kosci nabrusili kose, ter se v redu, kot nekoč, podali na košnjo strmega brega, na katerem so odcvetele in dozorele narcise.

Grajsko pobočje v Negovi pokosili

Na vaških igrah najboljši meščani!

Vaške igre MahovciPodobno kot vsako leto so pomladni in poletni konci tednov namenjeni takšnim in drugačnim družabnim prireditvam in dogodkom. In tako tudi na skrajnjem severovzhodu države ne mine vikend, da se ne bi zgodilo na desetine tovrstnih zabavnih srečanj in druženj. Med slednjimi so bile tudi 2. vaške igre, ki so potekale na Športnem centru v Mahovcih v Apaški dolini, kjer je sodelovalo šest ekip, in sicer: Turistično društvo Brod (Sladki Vrh), Turistično društvo Čemaž Apaške doline iz Podgorja, Športno turistično društvo Nasova, Vas Lutverci, ekipa Kremenčkovi iz Gornje Radgone in domača ekipa Športno-turističnega društva Mahovci iz Mahovcev, ki je zadevo tudi pripravila.

Med šestimi ekipam v Mahovcih so slavili Radgončani

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Pred 37 leti je mami kupil darilo...

 

Ljubiteljski vinogradnik Milan Tišlar hrani edino Srebrno radgonsko penino iz leta 1976

Arhivska peninaLeta 1976, je Milan Tišlar iz Biserjan pri Svetem Juriju ob Ščavnici štel 21 pomladi. Njegova mama Frančiška jih je imela 44 in sin ji je za rojstni dan kupil takrat (in danes) izjemno popularno Srebrno radgonsko penino. Z njo so nameravali nazdraviti, a se je zgodilo, da je mama svoje darilo založila nekam v domači kleti. In danes, dobrih 37 let pozneje, imajo Tišlarjevi edino arhivsko Srebrno radgonsko penino – letnik 1976, saj je nimajo niti v kleteh Radgonskih goric d.d., ki prihodnje leto praznujejo 55 – letnico, odkar so v Gornji Radgoni postavili tako imenovane tanke, kjer so začeli pridelovati tovrstne penine (mimogrede Zlato radgonsko penino, po klasični šampanjski metodi pridelujejo v Gornji Radgoni že dobrih 160 let, op.p.).

„Seveda se ne gre za to, da bi ne vem kaj zaslužil za to steklenico penine, a menim, da bi bilo dobro, če bi končala v arhivu pridelovalca, torej družbe Radgone gorice. Sledenji bi jo gotovo lahko „restavrirali" in dodatno zaščitili, tako da bi ostala kot zgodovinski pridelek v njihovi vitrini. Zato se z vodstvom podjetja dogovarjamo za kakšno kompenzacijo ali kaj podobnega in verjamem, da bo stara srebrna penina končala na pravem mestu", nam je razložil Tišlar, ki dodaja, da se za steklenico zanimajo celo iz Francije ter še nekaterih držav, a se je vseeno odločil, da bi zadeva ostala tam kjer ji je mesto, torej v arhivu Radgonskih goric d.d.

Verjetno je sicer malo takšnih, ki v splošni rabi še niso zasledili besed: penina, šampanjec in peneče vino. Velja opozoriti, da pri teh izrazih ne gre za sopomenke. Posplošeno razloženo tako penino kot šampanjec uvrščamo med peneča vina, a vsako peneče vino ni nujno penina ali šampanjec. Penine so peneča vina, ki prihajajo iz Slovenije, šampanjci prihajajo le iz francoske pokrajine Šampanje. Podobno so španska peneča vina poimenovana cava, nemška sekt, italijanska spumante, srbska in hrvaška - pjenušac itd.

Srebrna radgonska penina je peneče se vino, pripravljeno z vrenjem v velikih jeklenih posodah. To metodo pridelave je iznašel Francoz po imenu Eugene Charmat. Zato se ta način proizvodnje danes imenuje metoda charmat, kar pomeni s sekundarnim vrenjem v tankih iz nerjavečega jekla, in šele nato sledi polnitev steklenice. V Gornji Radgoni pripravljajo tri vrste Srebrne radgonske penine – polsuho, suho in rose sladko. Osnovna vina so pri belih peninah laški rizling, šipon in chardonnay, pri roseju zweigelt, torej iz sort tipičnih za Radgonsko-Kapelski vinorodni okoliš. V vsakem primeru gre za živahno, mlado in harmonično peneče se vino, in če povprašamo povprečnega Slovenca po najljubši penini bo ta brez pomisleka izstrelil: Srebrna! V nasprotju s klasično metodo pri metodi charmat penina na kvasovkah zori le 6 do 9 mesecev, zaradi česar Srebrna penina poživlja z nekoliko lažjim okusom in izrazitejšo sadnostjo od Zlate penine...

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zanimivosti Pred 37 leti je mami kupil darilo...