Na 23. bogračiadi le 15 ekip z veliko predvolilnega naboja - Jevškovi in Židanovi SD na 2. mestu

Bogračiada MSMinulo soboto, ko je na dvorišču hotela Diana v središču prekmurske prestolnice Murske Sobote, že triindvajsetič močno dišalo po znameniti prekmurski jedi – bograču, katerega so poklicni in zlasti ljubiteljski kuharji pripravljali na tradicionalnem tekmovanju, je bilo zraven, med lepim številom obiskovalcev in gostov, tudi kar nekaj znanih osebnosti. To niti ne preseneča ob dejstvu, da se bližajo volitve v Evropski parlament in številni kandidati so se želeli predstaviti prekmurskim in prleškim volivcem. Bograč sicer ima v Prekmurju prav posebno mesto, saj je zasidran v tamkajšnjo kulturno-zgodovinsko dediščino, zlasti kulinariko, in kuharske prireditve vedno znova privabljajo kuharje in pokuševalce.

Najboljši bograč so skuhale „Sončnice

Srečalo se je 70 pripadnikov rodbine Steyer z Apaškega polja

Srečanje SteyerVinogradniško posestvo Steyer ali Hišo dišečih tramincev iz Plitvice pri Gornji Radgoni je v preteklosti, predvsem zaradi vrhunskih vin in odlične kulinarike, obiskalo veliko, na stotine in tisoče zlasti ljubiteljev vrhunske kapljice, ne le iz Slovenije, temveč praktično z vseh celin, a gotovo nikoli pred minulo soboto, na čudovitem posestvu, hkrati ni bilo toliko pripadnikov rodbine Steyer. V organizaciji treh sorodnikov, gostitelja Danila Steyerja, apaškega župana, dr. Andreja Steyerja in Ericha Steyerja iz sosednje Avstrije, jih je namreč na 3. bienalno srečanje prišlo okoli 70, od blizu in daleč, največ iz Apaške doline, pa tudi iz Avstrije, Nemčije in Luksemburga. Med njimi je bila najstarejša Otilija (Steyer) Gungl, rojena 13.12.1928 in najmlajša Ana Stejer, rojena, 9.6.2016.

Steyerji živijo na vseh koncih sveta

Rekordnih 32 pohodnikov med Pincami in Hodošem

Pohod Pince - HodošRazdalja med Hodošem, na severu, in Pincami, na vzhodu Prekmurja, meri 45 km, in to pot vsako leto prehodi skupina pohodnikov, predvsem prebivalcev z Goričkega. Prvič so se na iniciativo zakoncev Abraham podali na pot leta 2015, odtlej pa jo vsako leto ponovijo. In letošnji pohod se je pričel minulo soboto v Pincah, in sicer že ob 5.30. Zbrane sta pred tamkajšnjim vaškim domom pred odhodom pogostili družini Jaklin in Feher.

Ob meji so prehodili kar 45 kilometrov

Med najstarejšim (91) in najmlajšim (8) udeležencem 82 let razlike

Medgeneracijsko srečanje Janžev VrhKljub nekoliko turobnemu in občasno deževnemu vremenu, so Krajevna organizacija RK Janžev Vrh (predsednica: Rija Albert), PGD Janžev Vrh (Anton Belna) in DU Grozdek Janžev Vrh (Jožef Vaupotič) uspešno organizirali 7. medgeneracijsko zdravstveno - športno – družabno srečanje krajanov Janževega in Melanjskega Vrha ter Žrnova, in tudi drugih občanov iz občin Radenci in Gornja Radgona. Skozi večurno druženje, ki se je začelo že ob 8. uri zjutraj, z različnimi aktivnostmi, se je prireditve udeležilo več kot 70 oseb različne starosti s tem, da je najmlajši udeleženec bil star osem, najstarejši kar 91 let.

Na 7. medgeneracijskem srečanju na Janževem Vrhu je bilo pestro

Nekoč „Metuljček", danes „Prestiž – caffe & grill"

Prestiž GederovciGotovo ni veliko Prekmurcev in gostov iz drugih delov Slovenije, ki so se kdaj peljali čez Avstrijo v Mursko Soboto, in se ne spomnijo Gostilne „Metuljček", tik ob kmetijski zadrugi in krožišču v Gederovcih. Kljub uspešnemu poslovanju je gostišče pred dobrim letom dni prenehalo poslovati, kar je za mnoge ljubitelje dobre kulinarike in tudi hladne pijače, bil pravi mali šok. Toda pred nedavnim se je vse skupaj znova spremenilo na boljše. Sedaj v prijetni prekmurski vasi Gederovci, sredi prečudovitega naravnega okolja na obrobju meje z Avstrijo, ponovno deluje prijeten gostinski lokal, ki se sedaj imenuje „Prestiž – caffe & grill", ki je po mnenju obiskovalcev po kakovosti že prehitel svojega predhodnika. Lokal, ki se nahaja na čudoviti lokaciji, 9 km oddaljeni od Murske Sobote, ter po 5 km od Radencev, Gornje in avstrijske Radgone, je odprl mladi podjetnik Gregor Šavor, ki ga mnogi poznajo tudi kot glasbenika, člana skupine „Prestiž" po kateri je tudi gostilna, znana po prijetnem ambientu, prijaznem osebju in izvrstni ponudbi najrazličnejših jedi, dobila ime.

V Gederovcih deluje novo gostišče z odlično hrano in pijačo

Najpogosteje je bilo slišati, da mora biti delavec pred dobičkom, in da pravice delavcem niso podeljene, ampak izborjene

Kres GRČeprav jim je tudi letos močno nagajalo vreme, saj je občasno „lilo kot iz škafa", je tudi letošnje kresovanje na ŠTC Trate potrdilo, da je radgonsko kresovanje nekaj posebnega, in da ga nihče ne sme odpovedovati tudi če je napovedan dež. Spet se je namreč, kljub deževnemu in tudi mrzlemu vremenu, na tradicionalni prvomajski prireditvi, ki se vsako leto odvija na predvečer praznika dela, zbralo veliko ljudi iz cele regije in tudi iz sosednje Avstrije. V organizaciji Zavoda za kulturo, turizem in promocijo Kultprotur, ter še nekaterih soorganizatorjev, kot so: radgonska občina, PGD Gornja Radgona, Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), Komunala Radgona, Casa del Nonno...; se je tokrat vse skupaj začelo že ob 19. uri, ko so legendarni Čuki, na prizorišču kresovanja razvajali otroke in njihove starše.

Čukom je na radgonskem kresovanju uspelo pregnali dež

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Pred 37 leti je mami kupil darilo...

 

Ljubiteljski vinogradnik Milan Tišlar hrani edino Srebrno radgonsko penino iz leta 1976

Arhivska peninaLeta 1976, je Milan Tišlar iz Biserjan pri Svetem Juriju ob Ščavnici štel 21 pomladi. Njegova mama Frančiška jih je imela 44 in sin ji je za rojstni dan kupil takrat (in danes) izjemno popularno Srebrno radgonsko penino. Z njo so nameravali nazdraviti, a se je zgodilo, da je mama svoje darilo založila nekam v domači kleti. In danes, dobrih 37 let pozneje, imajo Tišlarjevi edino arhivsko Srebrno radgonsko penino – letnik 1976, saj je nimajo niti v kleteh Radgonskih goric d.d., ki prihodnje leto praznujejo 55 – letnico, odkar so v Gornji Radgoni postavili tako imenovane tanke, kjer so začeli pridelovati tovrstne penine (mimogrede Zlato radgonsko penino, po klasični šampanjski metodi pridelujejo v Gornji Radgoni že dobrih 160 let, op.p.).

„Seveda se ne gre za to, da bi ne vem kaj zaslužil za to steklenico penine, a menim, da bi bilo dobro, če bi končala v arhivu pridelovalca, torej družbe Radgone gorice. Sledenji bi jo gotovo lahko „restavrirali" in dodatno zaščitili, tako da bi ostala kot zgodovinski pridelek v njihovi vitrini. Zato se z vodstvom podjetja dogovarjamo za kakšno kompenzacijo ali kaj podobnega in verjamem, da bo stara srebrna penina končala na pravem mestu", nam je razložil Tišlar, ki dodaja, da se za steklenico zanimajo celo iz Francije ter še nekaterih držav, a se je vseeno odločil, da bi zadeva ostala tam kjer ji je mesto, torej v arhivu Radgonskih goric d.d.

Verjetno je sicer malo takšnih, ki v splošni rabi še niso zasledili besed: penina, šampanjec in peneče vino. Velja opozoriti, da pri teh izrazih ne gre za sopomenke. Posplošeno razloženo tako penino kot šampanjec uvrščamo med peneča vina, a vsako peneče vino ni nujno penina ali šampanjec. Penine so peneča vina, ki prihajajo iz Slovenije, šampanjci prihajajo le iz francoske pokrajine Šampanje. Podobno so španska peneča vina poimenovana cava, nemška sekt, italijanska spumante, srbska in hrvaška - pjenušac itd.

Srebrna radgonska penina je peneče se vino, pripravljeno z vrenjem v velikih jeklenih posodah. To metodo pridelave je iznašel Francoz po imenu Eugene Charmat. Zato se ta način proizvodnje danes imenuje metoda charmat, kar pomeni s sekundarnim vrenjem v tankih iz nerjavečega jekla, in šele nato sledi polnitev steklenice. V Gornji Radgoni pripravljajo tri vrste Srebrne radgonske penine – polsuho, suho in rose sladko. Osnovna vina so pri belih peninah laški rizling, šipon in chardonnay, pri roseju zweigelt, torej iz sort tipičnih za Radgonsko-Kapelski vinorodni okoliš. V vsakem primeru gre za živahno, mlado in harmonično peneče se vino, in če povprašamo povprečnega Slovenca po najljubši penini bo ta brez pomisleka izstrelil: Srebrna! V nasprotju s klasično metodo pri metodi charmat penina na kvasovkah zori le 6 do 9 mesecev, zaradi česar Srebrna penina poživlja z nekoliko lažjim okusom in izrazitejšo sadnostjo od Zlate penine...

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zanimivosti Pred 37 leti je mami kupil darilo...