Podobno kot že dvanajst predhodnih let, je Kulturno športno društvo Očeslavci v radgonski občini, tudi letos pripravilo svoj tradicionalni, tokrat že 13. pohod po štirih krajevnih skupnostih (Spodnji Ivanjci, Negova, Cerkvenjak in Kapela), oziroma po treh občinah (Gornja Radgona, Cerkvenjak in Sveti Jurij ob Ščavnici). Že v zgodnjem dopoldanskem času, ko so se zbrali pred Vaškim domom v Očeslavcih, je udeležence nagovoril predsednik KŠD Očeslavci Robert Lovrec, ki je prisotne seznanil s potekom trase. In po dobrem okrepčilu (tako tekočem, kot kulinaričnem) se je 60 pohodnic in pohodnikov vseh starosti podalo na pot.
Pred 37 leti je mami kupil darilo...
Ljubiteljski vinogradnik Milan Tišlar hrani edino Srebrno radgonsko penino iz leta 1976
Leta 1976, je Milan Tišlar iz Biserjan pri Svetem Juriju ob Ščavnici štel 21 pomladi. Njegova mama Frančiška jih je imela 44 in sin ji je za rojstni dan kupil takrat (in danes) izjemno popularno Srebrno radgonsko penino. Z njo so nameravali nazdraviti, a se je zgodilo, da je mama svoje darilo založila nekam v domači kleti. In danes, dobrih 37 let pozneje, imajo Tišlarjevi edino arhivsko Srebrno radgonsko penino – letnik 1976, saj je nimajo niti v kleteh Radgonskih goric d.d., ki prihodnje leto praznujejo 55 – letnico, odkar so v Gornji Radgoni postavili tako imenovane tanke, kjer so začeli pridelovati tovrstne penine (mimogrede Zlato radgonsko penino, po klasični šampanjski metodi pridelujejo v Gornji Radgoni že dobrih 160 let, op.p.).
„Seveda se ne gre za to, da bi ne vem kaj zaslužil za to steklenico penine, a menim, da bi bilo dobro, če bi končala v arhivu pridelovalca, torej družbe Radgone gorice. Sledenji bi jo gotovo lahko „restavrirali" in dodatno zaščitili, tako da bi ostala kot zgodovinski pridelek v njihovi vitrini. Zato se z vodstvom podjetja dogovarjamo za kakšno kompenzacijo ali kaj podobnega in verjamem, da bo stara srebrna penina končala na pravem mestu", nam je razložil Tišlar, ki dodaja, da se za steklenico zanimajo celo iz Francije ter še nekaterih držav, a se je vseeno odločil, da bi zadeva ostala tam kjer ji je mesto, torej v arhivu Radgonskih goric d.d.
Verjetno je sicer malo takšnih, ki v splošni rabi še niso zasledili besed: penina, šampanjec in peneče vino. Velja opozoriti, da pri teh izrazih ne gre za sopomenke. Posplošeno razloženo tako penino kot šampanjec uvrščamo med peneča vina, a vsako peneče vino ni nujno penina ali šampanjec. Penine so peneča vina, ki prihajajo iz Slovenije, šampanjci prihajajo le iz francoske pokrajine Šampanje. Podobno so španska peneča vina poimenovana cava, nemška sekt, italijanska spumante, srbska in hrvaška - pjenušac itd.
Srebrna radgonska penina je peneče se vino, pripravljeno z vrenjem v velikih jeklenih posodah. To metodo pridelave je iznašel Francoz po imenu Eugene Charmat. Zato se ta način proizvodnje danes imenuje metoda charmat, kar pomeni s sekundarnim vrenjem v tankih iz nerjavečega jekla, in šele nato sledi polnitev steklenice. V Gornji Radgoni pripravljajo tri vrste Srebrne radgonske penine – polsuho, suho in rose sladko. Osnovna vina so pri belih peninah laški rizling, šipon in chardonnay, pri roseju zweigelt, torej iz sort tipičnih za Radgonsko-Kapelski vinorodni okoliš. V vsakem primeru gre za živahno, mlado in harmonično peneče se vino, in če povprašamo povprečnega Slovenca po najljubši penini bo ta brez pomisleka izstrelil: Srebrna! V nasprotju s klasično metodo pri metodi charmat penina na kvasovkah zori le 6 do 9 mesecev, zaradi česar Srebrna penina poživlja z nekoliko lažjim okusom in izrazitejšo sadnostjo od Zlate penine...
