Pomembno je tudi nedeljsko dopoldansko druženje

Bolšji sejem OrehovciOb gasilskem domu PGD Orehovci, tik ob regionalni cesti Gornja Radgona – Ptuj, že vrsto let deluje bolšji sejem, ki se ne glede na letni časi, odvija vsako prvo nedeljo v mesecu. Na sejmu svoje predmete, ne nove, pač pa stare, prodajajo tisti, ki jih niso odvrgli v smeti in se zavedajo, da bi jih lahko kdo še uporabil. Sejem je zanimiv tudi za zbiratelje starin, saj so mnogi predmeti stari, nekateri tudi več kot sto let. Kot so nam povedali organizatorji iz PGD Orehovci, je sejem namenjen tudi nedeljskemu dopoldanskemu druženju, ki ga je v zadnjem času, ko imamo vsi preveč obveznosti, vse manj. Za nekatere domačine in tudi sosede iz vasi v okolici in celo iz Gornje Radgone in Radencev, je prva nedelja v mesecu, ravno zaradi orehovskega sejma, postala pravi praznik.

Bolšji sejem v Orehovcih še deluje

Zlati medalji tudi v Kranj in Ljubljano

Antonovanje 2019V Jeruzalemsko – Ormoških vinorodnih goricah, natančneje na Kogu, vasici v ormoški občini ob hrvaški meji, so tudi letos ob godu sv. Antona puščavnika pripravili številne prireditve, ki so jih poimenovali „Antonovanje 2019". In čeprav se je v dobrem tednu (Antonov koncert MePZ Prosvetnega društva Ruda Sever Gorišnica; Kulinarični večer na Turistični kmetiji Hlebec; Prireditev „Čurke in vino 2019"; Antonovo kegljanje z lokalno ponudbo na stojnicah; pogovor na temo "Priložnosti podeželja in lokalnih ponudnikov"; Čurkarijada s kulinaričnim razvajanjem - Odprta kuhinja, pokušina čurk in vina, stojnice lokalnih ponudnikov, pester program, prihod slovenskega vinskega kraljestva, 11. razstava na temo reje prašičev...; Romanje k Sv. Antonu Puščavniku; sv. maša za žive in pokojne prašičerejce ter zdravje pri živini;10. srečanje vozil Steyr kluba Kog in starodobnikov, srečanje domačih ansamblov in folklornih skupin, lokalna ponudba na stojnicah...), je bilo v ospredju ocenjevanje čurk s strokovno komisijo in komisijo potrošnikov. Čeprav je vse dogajanje bilo zelo zanimivo posebej kaže omeniti tudi kulinarični dogodek na Turistični kmetiji Hlebec, kjer so obiskovalce počastili s šesthodnim menijem, v katerem so kraljevale kašnate klobase oz. čurke, kot jim pravijo domačini. Tradicionalni lokalni kuhinji so – kot to vedo pri Hlebcu – vnesli pridih sodobnosti.

„Antonovanje 2019

Pripravili so prvo izmenjevalnico otroških oblačil in igrač, ki je mnogim omogočila trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe

Izmenjevalnica oblačil in igračPo decembrski izjemno uspešni „izmenjevalnici" oblačil in obutve za otroke in odrasle, je v sodelovanju radgonske Iniciative Rastišče, skupaj s soboško igralnico Mali ČuDo, ter Mensano, pripravila še „Izmenjevalnico otroških oblačil in igrač" in vsega ostalega. Z željo, da bi nekoliko omilili zapravljanje in razsipništvo, so v igralnico Mali ČuDo v prostorih Mensane v Murski Soboti aktivisti omenjenih organizacij pritegnili kakšno stotnijo otrok in njihovih mamic, očkov, dedkov in babic, ki so prinašali svoje reči, domov pa odnašali „nova" oblačila, obutev, igrače... Glede na to, da je šlo za prvo tovrstno izmenjevalnico, sta glavni organizatorici dogodka, Nika Škof (Rastišče) in Barbara Muhič (Mali ČuDo), zadovoljni z obiskom in tudi izmenjavo. Povesta tudi, da je izmenjevalnica otroških oblačil, igrač in vseh ostalih otroških potrebščin omogočala trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe in igralnega parka otrok, ki je povrhu še zastonj.

Zamenjali so igrače, oblačila in obutev

Pred pol stoletja sta začela iz nič, a z veliko ljubezni

Zlata poroka DruzovičEnako, kot pred 50 leti, ko sta si pred matičarjem in pred oltarjem izrekla zvestobo Zofija in Karel Druzovič iz Gočove pri Sv. Trojici v Slovenskih Goricah, sta tudi tokrat svojo zakonsko zvestobo potrdila pred matičarjem in pred oltarjem. Takrat sta k civilni poroki odšla v Lenart, cerkveni pa v cerkev Sv. Trojice, kjer sta sedaj potekala oba obreda. Civilni obred zlate poroke je tokrat, ob matičarki Dragici Kramberger, prvič v vlogi župana opravil David Klobasa. Dragica je na drobno opisala življenje in delo zlatega para, župan pa jima je namenil nekaj prijaznih besed, ter jima izročil zlatoporočno spominsko listino, ter darilo občine.

Zlato poroko sta obhajala Zofija in Karel Druzovič iz Slovenskih goric

Po šestih desetletjih spet pred istim oltarjem

Biserna poroka SteyerV teh zimskih dneh, ko je največ praznikov in praznovanj, sta 60-letnico poroke, torej biserno poroko obeležila Marija in Ivan Steyer iz Črncev v Apaški dolini. Enako kot pred šestimi desetletji, sta se zakonca, tudi tokrat, skupaj s svojimi domačimi, sosedi in prijatelji, k bisernoporočnemu obredu podala v farno cerkev v Apačah. Pred cerkvijo ju je z igranjem pozdravila Pihalna godba Apače, pri kateri je nekoč igral tudi njun pokojni sin Ivan. Ko so njuni svatje v cerkvi postavili špalir, ju je župnik Janez Ferencek povabil v cerkev, k zahvalni maši in bisernoporočnemu obredu, ki je potekal med darovano sv. mašo.

Pred 60 leti sta se poročila Marija in Ivan Steyer iz Črncev

Najstarejši pomurski policist je pred sedmimi desetletji prišel iz Krškega

Policisti pri ŽabkarjuKo smo zemljani v ponedeljek, 31. decembra 2018 praznovali prihod novega leta 2019, je Jože Žabkar iz Moščancev v občini Puconci, imel dvojni razlog za praznovanje. Najstarejši živeči pomurski policist je namreč prav na silvestrovo praznoval tudi visok osebni jubilej - 98. rojstni dan. Dober teden po jubileju, ko smo mu mnogi voščili in zaželeli še veliko zdravih in zadovoljnih let, so Žabkarja, na njegovem domu obiskali in mu čestitali direktor Policijske uprave Murska Sobota, Damir Ivančić, skupaj s članoma kluba policijskih upokojencev Maksa Perca, Marjanom Horvatom (predsednik) in Romanom Verganom, ki je dolga leta bil Žabkarjev sodelavec, zraven pa je bila tudi tiskovna predstavnica PU Murska Sobota, Suzana Rauš.

Jože Žabkar je obeležil 98. rojstni dan

Nad 150 pohodnikov se je štirinajstič iz Gornje Radgone odpravilo do Rodmošcev

Trstenjakov pohodV spomin na svojega velikega soseda, velikega Prleka, Slovenca, na profesorja, teologa, psihologa, akademika in častnega občana Gornje Radgone, dr. Antona Trstenjaka, človeka svetovnega slovesa, ki je vse svoje življenje posvečal človeku, iskanju poti do njega, bitju prihodnosti, sta Planinsko društvo Gornja Radgona in Turistično društvo Majolka, že štirinajstič organizirali spominski pohod do rojstne akademikove hiše. V lepem in sončnem zimskem vremenu se je nad 150 pohodnikov iz cele Slovenije, odpravilo iz Aleje velikih v Gornji Radgoni, kjer je tudi Trstenjakovo spominsko obeležje, in vse jih je pot vodila po vinorodnih hribčkih do hiše, kjer je pred 113 leti (8.1.1906), akademik Trstenjak bil rojen. Tudi tokratni pohod, dolg 15 km, posvečen 113-letnici rojstva prleškega velikana, je poleg planincev iz domače regije pritegnil tudi ljubitelje narave iz širšega območja Slovenije.

Sprehodili so se v spomin na akademika Trstenjaka

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Adventni venec iz Slovenskih goric za Guinnessa!

 

Guinnessova komisija v Slovenske gorice zaradi velikanskega adventnega venca

Adventni venecVoličina – Ob začetku letošnjega adventnega časa se o Slovenskih goricah ponovno veliko govori po vsej Sloveniji in tudi izven naših meja. Na travniku v Voličini pri Lenartu v Slovenskih goricah so namreč članice in člani Turističnega društva Presmec iz Dolgih njiv, spletli največji adventni venec na svetu. Približno ducat pridnih ljudi (občasno pa kar 40) iz omenjenega društva, ki ga vodi Jože Vogrin, je venec spletalo približno dva meseca, več mesecev pa so zbirali material, saj so porabili več kot 4.500 vinskih trt ter več kubičnih metrov zelenja in drugega vejevja ter naravnih materialov, ki so jih nabirali praktično po vsej severovzhodni Sloveniji.

In minulo nedeljo, ko katoliški in evangeličanski verniki prižigajo prvo svečo na adventnih vencih, so se pridni člani društva Presmec, s svojim vencem, ki ima premer kar sto metrov, težak pa je sedem in pol ton, skušali že drugič vpisati v Guinnessovo knjigo rekordov. Pred štirinajstimi leti (1999) so namreč že izdelali največjo butaro na svetu, dolgo natanko 303,85 metrov. Velikanski adventni venec so okrasili še s štirimi lučmi, in je ob blagoslovu prižgana prva. Vse skupaj je blagoslovil domači župnik Franc Jože Muršec, ki se vedno vključi v aktivnosti neutrudnih članov društva Presmec iz Dolgih njiv.

...po 303,85-metrskem presmecu med dosežki svetovnega formata tudi letošnji 316,82-metrski adventni venec...

Kakorkoli že, po 303,85-metrskem presmecu je med dosežki svetovnega formata tudi letošnji 316,82-metrski adventni venec. To je še en lep dokaz, da se lahko s pridnostjo, vztrajnostjo in delavnostjo med svetovno vredne dosežke uvrstijo tudi skromni ljudje iz mirnega in idiličnega podeželskega okolja sredi Slovenskih goric ter s tem potrdijo, da je ustvarjalni duh posebne vrste doma tudi v tem delu naše lepe deželice, kar so minulo nedeljo dokazali tudi neumorni člani Turističnega društva Presmec iz Dolgih njiv v občini Lenart. Kot rečeno, po rekordno dolgem  presmecu ali butari iz leta 1999 jim je po večletnih pripravah in po dveh mesecih pridnega dela uspel še en podvig: spletli in na prvo adventno nedeljo so na prostranem travniku posestva Jožice Kramberger tik pred vstopom v kraj z lenarške strani na 112. meterskih lesenih nosilcih povezali adventni venec. Takega, ki mu po zadnjih informacijah ni para niti na svetu!

Kot se spominja predsednik društva Presmec Jože Vogrin,  pobudnika leta 1994 ustanovljenega društva, je želja, da bi se še enkrat vpisali v svetovno, imenujejo jo tudi Guinessovo knjigo rekordov, med več kot 50 člani društva tlela že nekaj let. S presmeci na cvetno nedeljo izjemnih dimenzij – bodisi v višino, dolžino, njihovo število ali obseg, verniki voličinske župnije presenečajo vsa ta leta, pred dobrim desetletjem pa so začeli pred farno cerkvijo sv. Ruperta postavljati še adventne vence nenavadnih dimenzij. Lanski je v obseg merili kar 56 metrov; drugi, ki so viseli na drogu tudi 18 metrov in več. Toda letošnji je neponovljiv, brez primere, edinstven!

Kot je po uradni meritvi orjaškega venca povedal geodet Darko Tot, njegov obseg znaša neverjetnih 316,82 metra, premer pa 100,85 metra. Delo je opravil z zelo natančno GPS-napravo, v komisijo pa so mu zaradi nenavadnega podviga vidno zadovoljni člani društva, opasanih s tipičnimi modrimi »šürci«, določili še velikega podpornika društva, evropskega poslanca Lojzeta Peterleta in uradnega oglednika podviga Chrisa Hartlyja iz Velike Britanije. Čeprav so bili minulo sončno nedeljo najbolj pomembni prav člani in članice društva, ki jim je uspel še en podvig brez primere, moramo med gosti in govorniki omeniti tudi lenarškega župana mag. Janeza Krambergerja, ki je tudi zaradi tega podviga zelo ponosen na svoje občane, pa tudi poslanca DZ Francija Breznika, upajoč, da nas bo adventni čas povezal in poenotil. Po uradnem tehtanju meter dolgega izseka iz venca so določili tudi njegovo težo: 13.623,26 kg.

Koliko zanesenjaštva, dobre volje in  odrekanja so člani društva ter seveda članice, ki so v glavnem žene moškega dela ekipe in skrbijo, da ti pri svojem delu niso ne žejni in ne lačni, vpletli tudi v letošnji podvig, povedo tudi podatki predsednika Vogrina in podpredsednika Andreja Kušenika. Za pletenje venca, sicer novejšega simbola adventnega časa, so uporabili 4.518 trsov vinske trte, ki so jih dobili ob izkrčitvi številnih dotrajanih okoliških vinogradov. S pripravami na podvig so začeli že lansko leto, načrtno od letos spomladi, dejansko pa ga je poldrugi mesec pletlo več kot 40 članov.  Pri svojem delu, ki so ga včasih opravili tudi v mokrem in hladnem vremenu, so uporabili tudi vejevje smreke in jelke, cipres in še česa. Kušenik pravi, da je prav v trsju, vpletenem v vencu, veliko simbolike in mu daje veliko podobnost Kristusovi kroni iz svetopisemskih slik. Podpredsednik si je za finiširanje podviga zadnji teden dni v službi privoščil celo dopust.

V navzočnosti številnih obiskovalcev od blizu in daleč sta adventni venec, rekorderja blagoslovila domači župnik Jožef Muršec in mariborski kanonik Jože Goličnik. Za resnično praznično vzdušje so ob pevcih cerkvenega pevskega zbora poskrbeli člani godbe na pihala Kulturnega društva Mol iz Lenarta. Med številnimi, ki so marljivim članom društva – najstarejša, Marija Kolarič jih šteje 82, najmlajši, Alfi Bauman pa 39, tudi zaradi uradno priznanega rekorda stali najbolj trdno ob strani, je bil tudi Dejan Kramberger, predsednik voličinske krajevne skupnosti, ki jim je na lastno pobudo v Londonu uredil tudi potrebno in zahtevno dokumentacijo.

Čisto na koncu je z neba na prireditveni prostor za številne zbrane prišlo še posebno darilo: člani murskosoboškega aerokluba, Miran Vereš, Marjan Slak in Aleš Matuš so kot padalci pristali na sredini venca. Nad Slovenske gorice jih je z letalom pripeljal podjetnik Jože Tivadar.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zanimivosti Adventni venec iz Slovenskih goric za Guinnessa!