V prekmurski vasi Kupšinci se ne bojijo za prihodnost kraja, saj imajo veliko otrok

Miklavž v KupšincihKupšinci so gotovo ena lepših in naprednejših vasi v murskosoboški mestni občini, kjer skoraj štiristo krajanov živi v sožitju in brez kakršnihkoli zapletov. Skupaj z društvi, kot so gasilsko in športno, Krajevna skupnost Kupšinci skrbi za družabno in društveno življenje v vasi, vzporedno z regionalno cesto Murska Sobota – Gederovci. V ospredju dogajanja v kraju, kjer se običajno zberejo vsi krajani ne gleda na njihovo starost, je med drugim obisk sv. Miklavža, ki še posebej razveseli otroke. Teh je, v primerjavi z nekaterimi demografsko ogroženimi prekmurskimi kraji, v Kupšincih kar veliko, kar je potrdil tudi tokratni obisk dobrotnika sv. Miklavža in hudobneža parklja. V domačem vaško-gasilskem domu se je v spremstvu staršev, dedkov, babic ali koga drugega, zbralo 44 pridnih malčkov, ki jih je sv. Miklavž obdaril. In ker so mu obljubili, da bodo še naprej pridni, jim je bradati možakar obljubil, da se srečajo spet čez leto dni. Zanimivo, tokrat starši za lepa darila svojim malčkom niso morali posegati v lastni žep, saj je za darila in pogostitev poskrbela KS Kupšinci.

Pridni otroci so z veseljem počakali sv. Miklavža

Na 23. martinovanju v Gornji Radgoni veliko navdušenih vinoljubov, veseljakov in drugih gostov

Martinovanje 2017Ne glede na to, da v vinskih kleteh oz. v sodnih že nekaj časa vre, ko se sladki mošt nekoliko hitreje kot običajno spreminja, ali se je spremenil v vino, se to »uradno« dogaja šele v »Martinovem tednu«, ko po številnih, zlasti vinorodnih mestih in krajih pripravljajo tradicionalne »Martinove prireditve«. In ena takšnih, pravzaprav ena večjih na severovzhodu države, je znova bila v Gornji Radgoni, ki sodi med pomembnejša slovenska vinogradniško - vinarska območja, in kjer so ob Sv. Martinu, dnevu ko se je mošt tudi "uradno" spremenil v vino, ponovno pripravili enkratno (23. po vrsti) martinovanje, ki je v lepem in sončnem vremenu pritegnilo veliko veseljakov, vinoljubov in sploh gostov od blizu in daleč, največ seveda iz Pomurja ter Slovenskih goric in sosednje Avstrije..., kar nekaj pa jih je iz drugih delov države prispelo tudi z avtobusi.

In mošt se je (uradno) spremenil v vino

Pred soboško Diano se vedno nekaj dogaja, saj so po bogračiadi sedaj pripravili 8. festival bujte repe - tokrat je nastopilo 15 ekip, zmagala pa je ekipa Mestnih četrti Murska Sobota

Bujta repaNa Slovenski ulici, pred hotelom Diana v Murski Soboti je konec tedna potekal 8. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju je tokrat sodelovalo nekoliko manj (15) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank in posameznikov, saj bodo kmalu predsedniške volitve. Festival bujte repe je ena večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju. Strokovna komisija, katere predsednica je bila Zdenka Tompa, člana pa še dva vrhunska kuharska strokovnjaka, Janez Gjergjek in Branko Časar, je budno spremljala ves potek kuhanja, na koncu je ocenila tudi okus in vonj jedi.

Dišalo je po Prekmurski dobroti - bujti repi

Malčki med starostniki

DSO medgeneracijsko sodelovanjeDnevi ob izteku letošnjega poletja in pričetku jeseni so v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona minili v prijetnem vzdušju medgeneracijskega sodelovanja. Tako so se stanovalci DSO Gornja Radgona, z veseljem odzvali povabilu bližnjega Vrtca Manka Golarja, in se tako tudi letos udeležili njihove tradicionalne trgatve. Skupaj z otroci so polnili vedra in püte, iz preše pa je tekel sladki sok, s katerim so si ob druženju postregli. Ob zaključku so jih zaposleni in otroci vrtca pogostili še z domačim pecivom in namazanimi kruhki. Lepo je bilo in starostniki za drugo leto držijo ponovno pesti za dobro letino in čim manj toče.

Prijetno in poučno medgeneracijsko sodelovanje

Poleg koncerta tamburašev, še odprtje likovne razstave

DSO tamburašiV Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, pogosto, zlasti ob raznih priložnostih organizirajo pestre kulturne in družabne prireditve, ki so namenjene tako stanovalcem doma kakor tudi zunanjim obiskovalcem. Tako je, med drugim, številna publika, v polni dvorani DSO prisluhnila skladbam Tamburaške skupine KD Peter Dajnko iz Črešnjevcev. Poseben aplavz so si prislužili tudi zato, ker so bili pripravljeni nastopiti namesto skupine, ki je bila prvotno planirana, a je žal svoj nastop v zadnjem trenutku odpovedala.

Tamburice, slike, harmonika...v domu starejših

Nekateri se niso videli že desetletja!

Obletnica OŠ StogovciV tem jesenskem času, ko predvsem kmetovalci in ljubiteljski pridelovalci, s polj in vrtov, iz sadovnjakov in vinogradov, pospravljajo darove narave, se vrstijo tudi takšna in drugačna srečanja nekdanjih sošolcev. In tako se spet posebej potrjuje, da se šele ko se nam življenje prevesi v drugo polovico stoletja, torej ko smo že v »objemu« Abrahama, še posebej zavemo, kako pomembno je ohranjanje in poglabljanje prijateljstva iz mladosti. In to so potrdili tudi večinoma že babice in dedki iz Apaške doline, ki so natanko pred pol stoletja skupaj zapustili šolske klopi osemletke v Stogovcih. Obžalovali so sicer, da v omenjenem šolskem okolišu na zahodni strani Apaške doline ni več veliko otrok in je njihova nekdanja šola, sedaj podružnična šola v okviru OŠ Apače.

Po pol stoletja so se srečali šolarji, ki so osemletko končali na OŠ Stogovci

Tudi druženje je terapija za invalide

Invalidi GRPo podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu dobrih 600 milijonov invalidov, v EU jih je 65 milijonov, v Sloveniji pa približno devet odstotkov populacije predstavljajo invalidi, saj je v naši državi registriranih skoraj 170 tisoč invalidov. In slednjim je poleg ustrezne zaposlitve ter rehabilitacije, potrebno priskrbeti tudi mnoge druge aktivnosti. Zato sta med najpomembnejšimi aktivnostmi, ki jih izvajajo invalidska društva, med katera sodi tudi Medobčinsko društvo invalidov (MDI) Gornja Radgona (predsednica: Alenka Husar), kjer je v treh aktivih: Gornja Radgona (Hedvika Weingerl), Kapela (Štefka Pučko) in Apače (Irena Primožič), včlanjenih 550 zlasti delovnih invalidov z območja občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, ekskurzije, druženja in družabna srečanja ob različnih priložnosti.

Radgonski invalidi so se srečali na Turistični kmetiji Benko

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Adventni venec iz Slovenskih goric za Guinnessa!

 

Guinnessova komisija v Slovenske gorice zaradi velikanskega adventnega venca

Adventni venecVoličina – Ob začetku letošnjega adventnega časa se o Slovenskih goricah ponovno veliko govori po vsej Sloveniji in tudi izven naših meja. Na travniku v Voličini pri Lenartu v Slovenskih goricah so namreč članice in člani Turističnega društva Presmec iz Dolgih njiv, spletli največji adventni venec na svetu. Približno ducat pridnih ljudi (občasno pa kar 40) iz omenjenega društva, ki ga vodi Jože Vogrin, je venec spletalo približno dva meseca, več mesecev pa so zbirali material, saj so porabili več kot 4.500 vinskih trt ter več kubičnih metrov zelenja in drugega vejevja ter naravnih materialov, ki so jih nabirali praktično po vsej severovzhodni Sloveniji.

In minulo nedeljo, ko katoliški in evangeličanski verniki prižigajo prvo svečo na adventnih vencih, so se pridni člani društva Presmec, s svojim vencem, ki ima premer kar sto metrov, težak pa je sedem in pol ton, skušali že drugič vpisati v Guinnessovo knjigo rekordov. Pred štirinajstimi leti (1999) so namreč že izdelali največjo butaro na svetu, dolgo natanko 303,85 metrov. Velikanski adventni venec so okrasili še s štirimi lučmi, in je ob blagoslovu prižgana prva. Vse skupaj je blagoslovil domači župnik Franc Jože Muršec, ki se vedno vključi v aktivnosti neutrudnih članov društva Presmec iz Dolgih njiv.

...po 303,85-metrskem presmecu med dosežki svetovnega formata tudi letošnji 316,82-metrski adventni venec...

Kakorkoli že, po 303,85-metrskem presmecu je med dosežki svetovnega formata tudi letošnji 316,82-metrski adventni venec. To je še en lep dokaz, da se lahko s pridnostjo, vztrajnostjo in delavnostjo med svetovno vredne dosežke uvrstijo tudi skromni ljudje iz mirnega in idiličnega podeželskega okolja sredi Slovenskih goric ter s tem potrdijo, da je ustvarjalni duh posebne vrste doma tudi v tem delu naše lepe deželice, kar so minulo nedeljo dokazali tudi neumorni člani Turističnega društva Presmec iz Dolgih njiv v občini Lenart. Kot rečeno, po rekordno dolgem  presmecu ali butari iz leta 1999 jim je po večletnih pripravah in po dveh mesecih pridnega dela uspel še en podvig: spletli in na prvo adventno nedeljo so na prostranem travniku posestva Jožice Kramberger tik pred vstopom v kraj z lenarške strani na 112. meterskih lesenih nosilcih povezali adventni venec. Takega, ki mu po zadnjih informacijah ni para niti na svetu!

Kot se spominja predsednik društva Presmec Jože Vogrin,  pobudnika leta 1994 ustanovljenega društva, je želja, da bi se še enkrat vpisali v svetovno, imenujejo jo tudi Guinessovo knjigo rekordov, med več kot 50 člani društva tlela že nekaj let. S presmeci na cvetno nedeljo izjemnih dimenzij – bodisi v višino, dolžino, njihovo število ali obseg, verniki voličinske župnije presenečajo vsa ta leta, pred dobrim desetletjem pa so začeli pred farno cerkvijo sv. Ruperta postavljati še adventne vence nenavadnih dimenzij. Lanski je v obseg merili kar 56 metrov; drugi, ki so viseli na drogu tudi 18 metrov in več. Toda letošnji je neponovljiv, brez primere, edinstven!

Kot je po uradni meritvi orjaškega venca povedal geodet Darko Tot, njegov obseg znaša neverjetnih 316,82 metra, premer pa 100,85 metra. Delo je opravil z zelo natančno GPS-napravo, v komisijo pa so mu zaradi nenavadnega podviga vidno zadovoljni člani društva, opasanih s tipičnimi modrimi »šürci«, določili še velikega podpornika društva, evropskega poslanca Lojzeta Peterleta in uradnega oglednika podviga Chrisa Hartlyja iz Velike Britanije. Čeprav so bili minulo sončno nedeljo najbolj pomembni prav člani in članice društva, ki jim je uspel še en podvig brez primere, moramo med gosti in govorniki omeniti tudi lenarškega župana mag. Janeza Krambergerja, ki je tudi zaradi tega podviga zelo ponosen na svoje občane, pa tudi poslanca DZ Francija Breznika, upajoč, da nas bo adventni čas povezal in poenotil. Po uradnem tehtanju meter dolgega izseka iz venca so določili tudi njegovo težo: 13.623,26 kg.

Koliko zanesenjaštva, dobre volje in  odrekanja so člani društva ter seveda članice, ki so v glavnem žene moškega dela ekipe in skrbijo, da ti pri svojem delu niso ne žejni in ne lačni, vpletli tudi v letošnji podvig, povedo tudi podatki predsednika Vogrina in podpredsednika Andreja Kušenika. Za pletenje venca, sicer novejšega simbola adventnega časa, so uporabili 4.518 trsov vinske trte, ki so jih dobili ob izkrčitvi številnih dotrajanih okoliških vinogradov. S pripravami na podvig so začeli že lansko leto, načrtno od letos spomladi, dejansko pa ga je poldrugi mesec pletlo več kot 40 članov.  Pri svojem delu, ki so ga včasih opravili tudi v mokrem in hladnem vremenu, so uporabili tudi vejevje smreke in jelke, cipres in še česa. Kušenik pravi, da je prav v trsju, vpletenem v vencu, veliko simbolike in mu daje veliko podobnost Kristusovi kroni iz svetopisemskih slik. Podpredsednik si je za finiširanje podviga zadnji teden dni v službi privoščil celo dopust.

V navzočnosti številnih obiskovalcev od blizu in daleč sta adventni venec, rekorderja blagoslovila domači župnik Jožef Muršec in mariborski kanonik Jože Goličnik. Za resnično praznično vzdušje so ob pevcih cerkvenega pevskega zbora poskrbeli člani godbe na pihala Kulturnega društva Mol iz Lenarta. Med številnimi, ki so marljivim članom društva – najstarejša, Marija Kolarič jih šteje 82, najmlajši, Alfi Bauman pa 39, tudi zaradi uradno priznanega rekorda stali najbolj trdno ob strani, je bil tudi Dejan Kramberger, predsednik voličinske krajevne skupnosti, ki jim je na lastno pobudo v Londonu uredil tudi potrebno in zahtevno dokumentacijo.

Čisto na koncu je z neba na prireditveni prostor za številne zbrane prišlo še posebno darilo: člani murskosoboškega aerokluba, Miran Vereš, Marjan Slak in Aleš Matuš so kot padalci pristali na sredini venca. Nad Slovenske gorice jih je z letalom pripeljal podjetnik Jože Tivadar.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zanimivosti Adventni venec iz Slovenskih goric za Guinnessa!