Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Adventni venec iz Slovenskih goric za Guinnessa!

 

Guinnessova komisija v Slovenske gorice zaradi velikanskega adventnega venca

Adventni venecVoličina – Ob začetku letošnjega adventnega časa se o Slovenskih goricah ponovno veliko govori po vsej Sloveniji in tudi izven naših meja. Na travniku v Voličini pri Lenartu v Slovenskih goricah so namreč članice in člani Turističnega društva Presmec iz Dolgih njiv, spletli največji adventni venec na svetu. Približno ducat pridnih ljudi (občasno pa kar 40) iz omenjenega društva, ki ga vodi Jože Vogrin, je venec spletalo približno dva meseca, več mesecev pa so zbirali material, saj so porabili več kot 4.500 vinskih trt ter več kubičnih metrov zelenja in drugega vejevja ter naravnih materialov, ki so jih nabirali praktično po vsej severovzhodni Sloveniji.

In minulo nedeljo, ko katoliški in evangeličanski verniki prižigajo prvo svečo na adventnih vencih, so se pridni člani društva Presmec, s svojim vencem, ki ima premer kar sto metrov, težak pa je sedem in pol ton, skušali že drugič vpisati v Guinnessovo knjigo rekordov. Pred štirinajstimi leti (1999) so namreč že izdelali največjo butaro na svetu, dolgo natanko 303,85 metrov. Velikanski adventni venec so okrasili še s štirimi lučmi, in je ob blagoslovu prižgana prva. Vse skupaj je blagoslovil domači župnik Franc Jože Muršec, ki se vedno vključi v aktivnosti neutrudnih članov društva Presmec iz Dolgih njiv.

...po 303,85-metrskem presmecu med dosežki svetovnega formata tudi letošnji 316,82-metrski adventni venec...

Kakorkoli že, po 303,85-metrskem presmecu je med dosežki svetovnega formata tudi letošnji 316,82-metrski adventni venec. To je še en lep dokaz, da se lahko s pridnostjo, vztrajnostjo in delavnostjo med svetovno vredne dosežke uvrstijo tudi skromni ljudje iz mirnega in idiličnega podeželskega okolja sredi Slovenskih goric ter s tem potrdijo, da je ustvarjalni duh posebne vrste doma tudi v tem delu naše lepe deželice, kar so minulo nedeljo dokazali tudi neumorni člani Turističnega društva Presmec iz Dolgih njiv v občini Lenart. Kot rečeno, po rekordno dolgem  presmecu ali butari iz leta 1999 jim je po večletnih pripravah in po dveh mesecih pridnega dela uspel še en podvig: spletli in na prvo adventno nedeljo so na prostranem travniku posestva Jožice Kramberger tik pred vstopom v kraj z lenarške strani na 112. meterskih lesenih nosilcih povezali adventni venec. Takega, ki mu po zadnjih informacijah ni para niti na svetu!

Kot se spominja predsednik društva Presmec Jože Vogrin,  pobudnika leta 1994 ustanovljenega društva, je želja, da bi se še enkrat vpisali v svetovno, imenujejo jo tudi Guinessovo knjigo rekordov, med več kot 50 člani društva tlela že nekaj let. S presmeci na cvetno nedeljo izjemnih dimenzij – bodisi v višino, dolžino, njihovo število ali obseg, verniki voličinske župnije presenečajo vsa ta leta, pred dobrim desetletjem pa so začeli pred farno cerkvijo sv. Ruperta postavljati še adventne vence nenavadnih dimenzij. Lanski je v obseg merili kar 56 metrov; drugi, ki so viseli na drogu tudi 18 metrov in več. Toda letošnji je neponovljiv, brez primere, edinstven!

Kot je po uradni meritvi orjaškega venca povedal geodet Darko Tot, njegov obseg znaša neverjetnih 316,82 metra, premer pa 100,85 metra. Delo je opravil z zelo natančno GPS-napravo, v komisijo pa so mu zaradi nenavadnega podviga vidno zadovoljni člani društva, opasanih s tipičnimi modrimi »šürci«, določili še velikega podpornika društva, evropskega poslanca Lojzeta Peterleta in uradnega oglednika podviga Chrisa Hartlyja iz Velike Britanije. Čeprav so bili minulo sončno nedeljo najbolj pomembni prav člani in članice društva, ki jim je uspel še en podvig brez primere, moramo med gosti in govorniki omeniti tudi lenarškega župana mag. Janeza Krambergerja, ki je tudi zaradi tega podviga zelo ponosen na svoje občane, pa tudi poslanca DZ Francija Breznika, upajoč, da nas bo adventni čas povezal in poenotil. Po uradnem tehtanju meter dolgega izseka iz venca so določili tudi njegovo težo: 13.623,26 kg.

Koliko zanesenjaštva, dobre volje in  odrekanja so člani društva ter seveda članice, ki so v glavnem žene moškega dela ekipe in skrbijo, da ti pri svojem delu niso ne žejni in ne lačni, vpletli tudi v letošnji podvig, povedo tudi podatki predsednika Vogrina in podpredsednika Andreja Kušenika. Za pletenje venca, sicer novejšega simbola adventnega časa, so uporabili 4.518 trsov vinske trte, ki so jih dobili ob izkrčitvi številnih dotrajanih okoliških vinogradov. S pripravami na podvig so začeli že lansko leto, načrtno od letos spomladi, dejansko pa ga je poldrugi mesec pletlo več kot 40 članov.  Pri svojem delu, ki so ga včasih opravili tudi v mokrem in hladnem vremenu, so uporabili tudi vejevje smreke in jelke, cipres in še česa. Kušenik pravi, da je prav v trsju, vpletenem v vencu, veliko simbolike in mu daje veliko podobnost Kristusovi kroni iz svetopisemskih slik. Podpredsednik si je za finiširanje podviga zadnji teden dni v službi privoščil celo dopust.

V navzočnosti številnih obiskovalcev od blizu in daleč sta adventni venec, rekorderja blagoslovila domači župnik Jožef Muršec in mariborski kanonik Jože Goličnik. Za resnično praznično vzdušje so ob pevcih cerkvenega pevskega zbora poskrbeli člani godbe na pihala Kulturnega društva Mol iz Lenarta. Med številnimi, ki so marljivim članom društva – najstarejša, Marija Kolarič jih šteje 82, najmlajši, Alfi Bauman pa 39, tudi zaradi uradno priznanega rekorda stali najbolj trdno ob strani, je bil tudi Dejan Kramberger, predsednik voličinske krajevne skupnosti, ki jim je na lastno pobudo v Londonu uredil tudi potrebno in zahtevno dokumentacijo.

Čisto na koncu je z neba na prireditveni prostor za številne zbrane prišlo še posebno darilo: člani murskosoboškega aerokluba, Miran Vereš, Marjan Slak in Aleš Matuš so kot padalci pristali na sredini venca. Nad Slovenske gorice jih je z letalom pripeljal podjetnik Jože Tivadar.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zanimivosti Adventni venec iz Slovenskih goric za Guinnessa!