Na tradicionalno pustno rajanje prišli skorajda vsi krajani

Pust MahovciŠportno turistično društvo (ŠTD) Mahovci, vasice z nekaj več kot sto prebivalcev, je v sodelovanju z Vaškim odborom Mahovci tudi letos pripravilo tradicionalno pustno prireditev »Kurentovanje v Mahovcih«. Prireditev, ki se je pričela zgodaj popoldan, so letos s svojim obiskom počastili kurenti KUD Polanec iz Starš na Dravskem polju, ki imajo v svojih vrstah tudi člana ŠTD Mahovci Davida Habjaniča. V lepem zimskem vremenu se je na športnem centru v Mahovcih zbralo zelo veliko obiskovalcev, praktično več kot je v vasi prebivalcev, kateri so nestrpno pričakovali kurente. Slednji so se najprej ustavili na kmetiji Jančar, kjer so se okrepčali in pripravili za pohod po vasi.

»Kurentovanje v Mahovcih« spet navdušilo

Dedek Mraz prišel tudi v Lutverce

Dedek Mraz LutverciV prostovoljnem gasilskem društvu Lutverci že peto leto zapored pripravljamo obdaritev otrok vasi Lutverci in Plitvica s prihodom dedka Mraza. Tudi letos smo dedku Mrazu poslali povabilo, da naj obišče naše otroke, in res je prišel. V petek, 29. decembra 2017 ga je pričakalo 46 otrok s starši, starimi starši ali tetami. Tako smo gasilski dom napolnili do zadnjega kotička.

Dedek Mraz se je odzval vabilu

Turistična kmetija Roškar je gostila nepozabno srečanje in druženje rodbine s Plitvičkega Vrha

Rodbina JaušovecDandanes, v tem hitrem tempu življenja in tehnološkem napredku, ko tudi po lastni krivdi nimamo časa za druženja s prijatelji, znanci in celo s svojci ne, je vsako družabno in družinsko srečanje prav lepo doživetje. In tako se je nadvse prijetno srečanje potomcev Ane, ki je bila rojena leta 1904, in Jakoba Jaušovec (1906), in sta z družino živela na Plitvičkem Vrhu pri Gornji Radgoni, odvijalo minulo soboto, na Turistični kmetiji Roškar v Lastomercih. Na srečanju, kjer se je zbralo 60 potomcev rodbine Jaušovec, med njimi tudi še živeči otroci, ki so razumljivo že v letih. Prišli so: Tilika, Vili, Erna in Štefka, manjkala pa je le Anica, sploh pa so bili udeleženci srečanja od blizu in daleč, najdlje iz Slovenske Bistrice in Gradca. Srečanje, ki je že šesto po vrsti, pripravljali so jih vsaka tri leta, odslej pa bo potekalo vsaki dve leti, so letos pripravili: Vlasta Šalamun, Drago Sobočan in Miran Senčar.

Samo srečanje je bilo nepozabno in ganljivo, kar niti ne preseneča, saj gre za „isto kri". Sami veseli in nasmejani obrazi, kar je pomenilo še več zabave in smeha. Ker so potomci Ane in Jakoba pevci, Vili je celo vodja pevskih skupin, in med njimi številni glasbeniki, je razumljivo, da je odmevalo lepo petje in glasba. Za glasbeni program je sicer poskrbel Tibor Jaušovec, občasno pa mu je pomagalo kar osem harmonikarjev z igranjem na »frajtonarici«: Nace Sobočan, Boštjan Jaušovec, Nejc Senčar, Tadej Vajngerl, Dejan Potočnik in njegov sin Anže Potočnik, Miran Rola in njegov sin, in najmlajši harmonikar, star šele 5 let, Anže Rola. Mnogi so sicer pogrešali njihovega »prvega harmonikarja« Mira Jaušovca, ki pa se ni mogel udeležiti srečanja. Glasbeniki so tudi šaljivci, zato so prisotni bili deležni humorističnih nastopov muzikantov, tudi skečev, s katerimi so dodobra nasmejali prav vse prisotne. Svoj glasbeni nastop je prispevala tudi Neli Senčar, ki je zaigrala na saksofon.
Udeležence srečanja je v nekaj besedah pozdravila in nagovorila organizatorica srečanja Vlasta Šalamun, ki se je v svojem imenu in imenu soorganizatorjev Draga Sobočana in Mirana Senčarja zahvalila vsem, da so se udeležili tega nepozabnega srečanja. Povedala je, da se je število članov, potomcev rodu Jaušovec, od zadnjega srečanja samo večalo in da je na poti nov član te »družine«, ki se jim bo pridružil že v mesecu juniju. Svoj nagovor je zaključila z mislijo: »Danes je vedno, jutri nikoli, zato naj bo to srečanje za vsakega spet nepozabno«. In bilo je zares nepozabno, saj se je zabava odvijala vse do četrte ure zjutraj. Zaključili pa so jo spet s pesmijo, ki je bila rdeča nit tega srečanja.

(Foto: Ludvik Kramberger)

Srečalo se je 60 potomcev Jaušovec

Na zlati poroki je Mariji in Jožetu Lahu zapel tudi Stane Vidmar

Zlatoporočenca LahPoleg decembrskega vrveža in novoletnega prazničnega vzdušja, so pri družini Lah iz Očeslavcev v občini Gornja Radgona, imeli še posebno slovesno slavje z več kot sto svati. Marija in Jože Lah sta namreč praznovala zlato poroko, saj že 50 let z roko v roki stopata skozi lepoto in bolečino življenja. Zlatoporočenca sta se spoznala po Jožetovem prihodu s služenja vojaškega roka v Makedoniji, ko sta se srečala na vaški veselici v Stavešincih in se takoj zaljubila. Rosno mlada sta se poročila 31. decembra 1967 (Marija pri komaj 18 letih, Jože pri 23) civilno in cerkveno v cerkvi v Gornji Radgoni. Tako ljubezen z vaške veselice traja že pol stoletja.

Ljubezen z vaške veselice traja že 50 let

Med soboto in nedeljo so sekunde do pravoslavnega novega leta odštevali tudi v Termah Lendava

Pravoslavno novo letoPodobno kot marsikje po Sloveniji, zlasti v večjih krajih, kjer živi večje število pravoslavnih vernikov, je čakanje novega pravoslavnega leta, v noči med soboto in nedeljo, potekalo tudi na skrajnjem severovzhodu države. Srbsko kulturno društvo "Jovan Jovanović Zmaj" Lendava je namreč v soboto, 13. januarja zvečer, kot vsako leto poprej, v restavraciji Term Lendava pripravilo novoletno zabavo po julijanskem koledarju, ali najpogosteje rečeno zabavo ob pravoslavnem novem letu. Novoletne zabave so se, poleg članov omenjenega kulturnega društva udeležili tudi njihovi prijatelji in znanci, ne glede na nacionalnost ali veroizpoved, med njimi tudi veliko Slovencev, Madžarov, Hrvatov in drugih. Vse je potekalo v znamenju veselega vzdušja, veliko glasbe, plesov, odlične kulinarike...

Srbsko

Starostniki so se z veseljem zavrteli

DSO zaključek 2017V Domu starejših občanov Gornja Radgona so tik pred koncem leta 2017, praznovali zaključek leta. Že tradicionalna prireditev je bila ponovno odlično obiskana, saj se je zbralo kar 140 stanovalcev doma in njihovih svojcev, tako da so se ob lepo dekoriranih in obloženih omizjih zbrale kompletne družine. Direktor Doma, mag. Marjan Žula, je v uvodnem slavnostnem nagovoru pozdravil tudi prostovoljce, ki so bili povabljeni ter se jim zahvalil za celoletno požrtvovalno in pomembno delo, ki ga opravljajo. Po čisto kratkem pogledu nazaj v poslovno leto 2017, ki ga bo DSO-GR d. o. o. zaključil pozitivno, se je zahvalil zaposlenim, ki skrbijo za to, da je Dom svetel, prijazen in odprt ter za njihovo dobro delo, ki se odražajo v zelo kakovostnih storitvah. Za vse delovne enote je izbral prijazne in lepe besede ter izrazil upanje, da bodo tudi v bodoče živeli in delali kot kolektiv, skupaj s stanovalci pa še naprej kot velika družina.

V radgonskem DSO pripravili tradicionalni zaključek leta za stanovalce in njihove svojce

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Dve slavljenki sta stari 104 leta!

 

DELAVNOST, ZMERNOST IN PRIDNOST SO RECEPT ZA DOLGO ŽIVLJENJE

Najstarejša Ljutomerčanka Marija Fekonja obeležila 104. rojstni dan

Marija FekonjaMinuli konec tedna, prvi nekoliko bolj „jesenski“ v letu 2011 je bilo sila slovesno v prleški prestolnici Ljutomeru. Mnogi so namreč hiteli voščiti 104. rojstni dan Mariji Fekonja, najstarejši Ljutomerčanki in najverjetneje eni najstarejših (če ne prav najstarejši) prebivalki skrajnjega severovzhoda države.

Marija Fekonja se je rodila 8. oktobra 1907 med vinorodnimi griči v Murščaku na območju današnje občine Radenci. V tistih letih, najprej prva, nato pa še druga svetovna vojna, ji gotovo ni bilo postlano z rož'cami, a kljub temu se je živelo in preživelo. Leta 1954 se je Marija preselila v Ljutomer, kjer še danes stanuje pri hčerki Tončki in njeni družini.

Z možem Ivanom, ki je izhaja iz Melincev v Prekmurju, so se jima rodile tri hčerke; poleg Tončke še Štefka in Frida. Ponosna je tudi na devet vnukov, štirinajst pravnukov in enega prapravnuka Krisa, ki obiskuje prvi razred osnovne šole. Ob našem obisku je bila prisotna štiriletna pravnukinja Lana, ki je torej mlajša od prababice natanko sto let. Kljub visoki starosti je Fekonjeva, ki je vdova že od leta 1976, še vedno čila in zdrava. Že dan pred uradnim rojstnim dnevom, jo je v okviru praznovanja obiskala ljutomerska županja, mag. Olga Karba, kateri se je na obisku pri najstarejši Ljutomerčanki pridružila tudi delegacija ljutomerske organizacije Rdečega križa Slovenije.

Jubilantka Fekonjeva je večino svojega življenja preživela kot gospodinja, pomagala pa je tudi pri kmečkih opravilih, recept za tako dolgo življenje pa je, kot nam je dejala, trdo delo ter zmerno in zdravo prehranjevanje, torej predvsem pridnost, delavnost in zmernost, kot rada poudarja. Marija Fekonja praktično nima popisanega zdravstvenega kartona, še danes pa želi biti seznanjena z vsem dogajanjem doma in po svetu. Poleg rednega spremljanja televizijskih programov tudi rada prebira časopise, med drugim v roke vzame tudi Novice. Kljub temu, da je v dolgi življenjski dobi marsikaj doživela, je izpostavila le tegobo povezano z valutami, saj ne more verjeti, koliko različnih denarnih valut se je v njenem življenju zamenjalo. In še marsikaj drugega se je v teh 104 letih zamenjalo, a Marija Fekonjeva je ostala vedno ista; skromna, prijazna in vesela...

 

 

NAJVEČ JI POMENI LEPA BESEDA!

Najstarejša prebivalka Slovenskih goric Marija Cafnik je stopila v 105. leto življenja; Kar tri sinove – majhne otroke, ji je raznesla eksplozija na začetku 2. svetovne vojne

Marija CafnikČeprav je v Sloveniji vedno več ljudi, ki doživijo častitljivih 100 let, pa jih ni posebej veliko takšnih, ki v zdravju in zadovoljstvu dočaka še nekaj let čez stotico. In prav to je dočakala Marija Cafnik iz Selc pri Lenartu v Slovenskih goricah, ki je te dni praznovala kar 104.rojstni dan in je prestopila v 105. leto življenja Ob njeni visoki obletnici rojstva, rodila se je v družini Zorčič, jeseni 1907 v Vukovju v bližini Pesnice pri Mariboru, je slavljenka imela veliko obiskov. Med drugimi jo je obiskal tudi župan občine Lenart mag. Janez Kramberger, ki ji je čestital kot najstarejši občanki občine Lenart in širšega območja Slovenskih goric. V prijetnem pogovoru nam je živahna in čila gospa, ki je vedno dobre volje, dejala, kako bi imela marsikaj za povedati. Predvsem pa nam je razkrila svojo dolgo življenjsko zgodbo, ki zajema žalostne, ter večinoma lepe dogodke.

Po osnovni šoli se je izučila za šiviljo in leta 1928 opravila mojstrski izpit. Leta 1929 se je v tedanji Šmarjeti ob Pesnici (danes je to Pernica pri Mariboru), poročila s Francem Cafnikom, ki je bil po poklicu kolar. Skupno sta začela živeti kot viničarja v Hrastovcu v Slovenskih goricah, kjer sta si pozneje postavila svoj dom, kamor sta se vselila po 2. svetovni vojni, leta 1948. Tam sta odprla vsak svojo obrt, mož kolarsko, ona šiviljsko. Vodila sta jo vse do časa ustanavljanja zadrug. Ker nista hotela v zadrugo, sta obrt odjavila in delala na črno, da sta lahko preživljala družino. Ob tem sta, kakor pri vsaki hiši, redila krave in prašiče, kar je dajalo pomemben delež za preživetje družine.

Ob obujanju spominov na minula leta so se ji tu in nam orosile oči. Kako se tudi ne bi, ko pa je doživljala težke trenutke v svojem življenju. V zakonu se jima je rodilo 10 otrok, od katerih živijo štiri hčerke Elica, Gustika, Marica in Milka. Tri sine, v starosti 7, 8 in 10 let, ji je že ob začetku 2. svetovne vojne, na veliki petek 11. aprila 1941, ubila mina. Ostali otroci so si ustvarili družine in jo razveselili s 15 vnuki, 22 pravnuki in tremi prapravnuki. Kot je povedala, sta z možem z otroki doživljala tudi lepe trenutke. Veliko ji je pomenilo lepo družinsko življenje. Vesela je, da jo otroci z družinami radi obiščejo. Vse do lani je živela na svojem domu v Hrastovcu, sedaj pa živi pri svoji ovdoveli hčerki Gustiki, poročeni Ornik, v Selcah. Kot je dejala, je pri njej našla topel dom in prijazno besedo. »Veste lepa beseda in prijazni nasmejani obrazi, to mi največ pomeni.« Pri hrani, sedaj ne kuha več, ni izbirčna. Ne more se pa odpovedati jutranji kavici, ki jo s hčerko spijeta ob branju časopisa. Sama lahko prebere le naslove, vsebino pa ji že prebira hčerka. Dneve si krajša tudi s gledanjem televizije in poslušanjem radia. Kljub letom je Marija še pred tremi leti rada kuhala za vso družino. Še veliko zanimivega nam je povedala čila mama Marija, predvsem iz življenja na vasi v preteklosti. Spominja se časov, ko je v Maribor, več kot 20 km, peš nosila sir in smetano, ter »našopane«(na silo krmljena perutnina) kokoši in piščance. Tudi na tak način so prišli do denarja, ki so ga potrebovali za preživljanje in dokup zemlje. Spominja se še pešpoti po katerih je hodila k maši v Voličino...

{jgototop}{/jgototop}

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zanimivosti Dve slavljenki sta stari 104 leta!