Pomembno je tudi nedeljsko dopoldansko druženje

Bolšji sejem OrehovciOb gasilskem domu PGD Orehovci, tik ob regionalni cesti Gornja Radgona – Ptuj, že vrsto let deluje bolšji sejem, ki se ne glede na letni časi, odvija vsako prvo nedeljo v mesecu. Na sejmu svoje predmete, ne nove, pač pa stare, prodajajo tisti, ki jih niso odvrgli v smeti in se zavedajo, da bi jih lahko kdo še uporabil. Sejem je zanimiv tudi za zbiratelje starin, saj so mnogi predmeti stari, nekateri tudi več kot sto let. Kot so nam povedali organizatorji iz PGD Orehovci, je sejem namenjen tudi nedeljskemu dopoldanskemu druženju, ki ga je v zadnjem času, ko imamo vsi preveč obveznosti, vse manj. Za nekatere domačine in tudi sosede iz vasi v okolici in celo iz Gornje Radgone in Radencev, je prva nedelja v mesecu, ravno zaradi orehovskega sejma, postala pravi praznik.

Bolšji sejem v Orehovcih še deluje

Zlati medalji tudi v Kranj in Ljubljano

Antonovanje 2019V Jeruzalemsko – Ormoških vinorodnih goricah, natančneje na Kogu, vasici v ormoški občini ob hrvaški meji, so tudi letos ob godu sv. Antona puščavnika pripravili številne prireditve, ki so jih poimenovali „Antonovanje 2019". In čeprav se je v dobrem tednu (Antonov koncert MePZ Prosvetnega društva Ruda Sever Gorišnica; Kulinarični večer na Turistični kmetiji Hlebec; Prireditev „Čurke in vino 2019"; Antonovo kegljanje z lokalno ponudbo na stojnicah; pogovor na temo "Priložnosti podeželja in lokalnih ponudnikov"; Čurkarijada s kulinaričnim razvajanjem - Odprta kuhinja, pokušina čurk in vina, stojnice lokalnih ponudnikov, pester program, prihod slovenskega vinskega kraljestva, 11. razstava na temo reje prašičev...; Romanje k Sv. Antonu Puščavniku; sv. maša za žive in pokojne prašičerejce ter zdravje pri živini;10. srečanje vozil Steyr kluba Kog in starodobnikov, srečanje domačih ansamblov in folklornih skupin, lokalna ponudba na stojnicah...), je bilo v ospredju ocenjevanje čurk s strokovno komisijo in komisijo potrošnikov. Čeprav je vse dogajanje bilo zelo zanimivo posebej kaže omeniti tudi kulinarični dogodek na Turistični kmetiji Hlebec, kjer so obiskovalce počastili s šesthodnim menijem, v katerem so kraljevale kašnate klobase oz. čurke, kot jim pravijo domačini. Tradicionalni lokalni kuhinji so – kot to vedo pri Hlebcu – vnesli pridih sodobnosti.

„Antonovanje 2019

Pripravili so prvo izmenjevalnico otroških oblačil in igrač, ki je mnogim omogočila trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe

Izmenjevalnica oblačil in igračPo decembrski izjemno uspešni „izmenjevalnici" oblačil in obutve za otroke in odrasle, je v sodelovanju radgonske Iniciative Rastišče, skupaj s soboško igralnico Mali ČuDo, ter Mensano, pripravila še „Izmenjevalnico otroških oblačil in igrač" in vsega ostalega. Z željo, da bi nekoliko omilili zapravljanje in razsipništvo, so v igralnico Mali ČuDo v prostorih Mensane v Murski Soboti aktivisti omenjenih organizacij pritegnili kakšno stotnijo otrok in njihovih mamic, očkov, dedkov in babic, ki so prinašali svoje reči, domov pa odnašali „nova" oblačila, obutev, igrače... Glede na to, da je šlo za prvo tovrstno izmenjevalnico, sta glavni organizatorici dogodka, Nika Škof (Rastišče) in Barbara Muhič (Mali ČuDo), zadovoljni z obiskom in tudi izmenjavo. Povesta tudi, da je izmenjevalnica otroških oblačil, igrač in vseh ostalih otroških potrebščin omogočala trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe in igralnega parka otrok, ki je povrhu še zastonj.

Zamenjali so igrače, oblačila in obutev

Pred pol stoletja sta začela iz nič, a z veliko ljubezni

Zlata poroka DruzovičEnako, kot pred 50 leti, ko sta si pred matičarjem in pred oltarjem izrekla zvestobo Zofija in Karel Druzovič iz Gočove pri Sv. Trojici v Slovenskih Goricah, sta tudi tokrat svojo zakonsko zvestobo potrdila pred matičarjem in pred oltarjem. Takrat sta k civilni poroki odšla v Lenart, cerkveni pa v cerkev Sv. Trojice, kjer sta sedaj potekala oba obreda. Civilni obred zlate poroke je tokrat, ob matičarki Dragici Kramberger, prvič v vlogi župana opravil David Klobasa. Dragica je na drobno opisala življenje in delo zlatega para, župan pa jima je namenil nekaj prijaznih besed, ter jima izročil zlatoporočno spominsko listino, ter darilo občine.

Zlato poroko sta obhajala Zofija in Karel Druzovič iz Slovenskih goric

Po šestih desetletjih spet pred istim oltarjem

Biserna poroka SteyerV teh zimskih dneh, ko je največ praznikov in praznovanj, sta 60-letnico poroke, torej biserno poroko obeležila Marija in Ivan Steyer iz Črncev v Apaški dolini. Enako kot pred šestimi desetletji, sta se zakonca, tudi tokrat, skupaj s svojimi domačimi, sosedi in prijatelji, k bisernoporočnemu obredu podala v farno cerkev v Apačah. Pred cerkvijo ju je z igranjem pozdravila Pihalna godba Apače, pri kateri je nekoč igral tudi njun pokojni sin Ivan. Ko so njuni svatje v cerkvi postavili špalir, ju je župnik Janez Ferencek povabil v cerkev, k zahvalni maši in bisernoporočnemu obredu, ki je potekal med darovano sv. mašo.

Pred 60 leti sta se poročila Marija in Ivan Steyer iz Črncev

Najstarejši pomurski policist je pred sedmimi desetletji prišel iz Krškega

Policisti pri ŽabkarjuKo smo zemljani v ponedeljek, 31. decembra 2018 praznovali prihod novega leta 2019, je Jože Žabkar iz Moščancev v občini Puconci, imel dvojni razlog za praznovanje. Najstarejši živeči pomurski policist je namreč prav na silvestrovo praznoval tudi visok osebni jubilej - 98. rojstni dan. Dober teden po jubileju, ko smo mu mnogi voščili in zaželeli še veliko zdravih in zadovoljnih let, so Žabkarja, na njegovem domu obiskali in mu čestitali direktor Policijske uprave Murska Sobota, Damir Ivančić, skupaj s članoma kluba policijskih upokojencev Maksa Perca, Marjanom Horvatom (predsednik) in Romanom Verganom, ki je dolga leta bil Žabkarjev sodelavec, zraven pa je bila tudi tiskovna predstavnica PU Murska Sobota, Suzana Rauš.

Jože Žabkar je obeležil 98. rojstni dan

Nad 150 pohodnikov se je štirinajstič iz Gornje Radgone odpravilo do Rodmošcev

Trstenjakov pohodV spomin na svojega velikega soseda, velikega Prleka, Slovenca, na profesorja, teologa, psihologa, akademika in častnega občana Gornje Radgone, dr. Antona Trstenjaka, človeka svetovnega slovesa, ki je vse svoje življenje posvečal človeku, iskanju poti do njega, bitju prihodnosti, sta Planinsko društvo Gornja Radgona in Turistično društvo Majolka, že štirinajstič organizirali spominski pohod do rojstne akademikove hiše. V lepem in sončnem zimskem vremenu se je nad 150 pohodnikov iz cele Slovenije, odpravilo iz Aleje velikih v Gornji Radgoni, kjer je tudi Trstenjakovo spominsko obeležje, in vse jih je pot vodila po vinorodnih hribčkih do hiše, kjer je pred 113 leti (8.1.1906), akademik Trstenjak bil rojen. Tudi tokratni pohod, dolg 15 km, posvečen 113-letnici rojstva prleškega velikana, je poleg planincev iz domače regije pritegnil tudi ljubitelje narave iz širšega območja Slovenije.

Sprehodili so se v spomin na akademika Trstenjaka

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Dve slavljenki sta stari 104 leta!

 

DELAVNOST, ZMERNOST IN PRIDNOST SO RECEPT ZA DOLGO ŽIVLJENJE

Najstarejša Ljutomerčanka Marija Fekonja obeležila 104. rojstni dan

Marija FekonjaMinuli konec tedna, prvi nekoliko bolj „jesenski“ v letu 2011 je bilo sila slovesno v prleški prestolnici Ljutomeru. Mnogi so namreč hiteli voščiti 104. rojstni dan Mariji Fekonja, najstarejši Ljutomerčanki in najverjetneje eni najstarejših (če ne prav najstarejši) prebivalki skrajnjega severovzhoda države.

Marija Fekonja se je rodila 8. oktobra 1907 med vinorodnimi griči v Murščaku na območju današnje občine Radenci. V tistih letih, najprej prva, nato pa še druga svetovna vojna, ji gotovo ni bilo postlano z rož'cami, a kljub temu se je živelo in preživelo. Leta 1954 se je Marija preselila v Ljutomer, kjer še danes stanuje pri hčerki Tončki in njeni družini.

Z možem Ivanom, ki je izhaja iz Melincev v Prekmurju, so se jima rodile tri hčerke; poleg Tončke še Štefka in Frida. Ponosna je tudi na devet vnukov, štirinajst pravnukov in enega prapravnuka Krisa, ki obiskuje prvi razred osnovne šole. Ob našem obisku je bila prisotna štiriletna pravnukinja Lana, ki je torej mlajša od prababice natanko sto let. Kljub visoki starosti je Fekonjeva, ki je vdova že od leta 1976, še vedno čila in zdrava. Že dan pred uradnim rojstnim dnevom, jo je v okviru praznovanja obiskala ljutomerska županja, mag. Olga Karba, kateri se je na obisku pri najstarejši Ljutomerčanki pridružila tudi delegacija ljutomerske organizacije Rdečega križa Slovenije.

Jubilantka Fekonjeva je večino svojega življenja preživela kot gospodinja, pomagala pa je tudi pri kmečkih opravilih, recept za tako dolgo življenje pa je, kot nam je dejala, trdo delo ter zmerno in zdravo prehranjevanje, torej predvsem pridnost, delavnost in zmernost, kot rada poudarja. Marija Fekonja praktično nima popisanega zdravstvenega kartona, še danes pa želi biti seznanjena z vsem dogajanjem doma in po svetu. Poleg rednega spremljanja televizijskih programov tudi rada prebira časopise, med drugim v roke vzame tudi Novice. Kljub temu, da je v dolgi življenjski dobi marsikaj doživela, je izpostavila le tegobo povezano z valutami, saj ne more verjeti, koliko različnih denarnih valut se je v njenem življenju zamenjalo. In še marsikaj drugega se je v teh 104 letih zamenjalo, a Marija Fekonjeva je ostala vedno ista; skromna, prijazna in vesela...

 

 

NAJVEČ JI POMENI LEPA BESEDA!

Najstarejša prebivalka Slovenskih goric Marija Cafnik je stopila v 105. leto življenja; Kar tri sinove – majhne otroke, ji je raznesla eksplozija na začetku 2. svetovne vojne

Marija CafnikČeprav je v Sloveniji vedno več ljudi, ki doživijo častitljivih 100 let, pa jih ni posebej veliko takšnih, ki v zdravju in zadovoljstvu dočaka še nekaj let čez stotico. In prav to je dočakala Marija Cafnik iz Selc pri Lenartu v Slovenskih goricah, ki je te dni praznovala kar 104.rojstni dan in je prestopila v 105. leto življenja Ob njeni visoki obletnici rojstva, rodila se je v družini Zorčič, jeseni 1907 v Vukovju v bližini Pesnice pri Mariboru, je slavljenka imela veliko obiskov. Med drugimi jo je obiskal tudi župan občine Lenart mag. Janez Kramberger, ki ji je čestital kot najstarejši občanki občine Lenart in širšega območja Slovenskih goric. V prijetnem pogovoru nam je živahna in čila gospa, ki je vedno dobre volje, dejala, kako bi imela marsikaj za povedati. Predvsem pa nam je razkrila svojo dolgo življenjsko zgodbo, ki zajema žalostne, ter večinoma lepe dogodke.

Po osnovni šoli se je izučila za šiviljo in leta 1928 opravila mojstrski izpit. Leta 1929 se je v tedanji Šmarjeti ob Pesnici (danes je to Pernica pri Mariboru), poročila s Francem Cafnikom, ki je bil po poklicu kolar. Skupno sta začela živeti kot viničarja v Hrastovcu v Slovenskih goricah, kjer sta si pozneje postavila svoj dom, kamor sta se vselila po 2. svetovni vojni, leta 1948. Tam sta odprla vsak svojo obrt, mož kolarsko, ona šiviljsko. Vodila sta jo vse do časa ustanavljanja zadrug. Ker nista hotela v zadrugo, sta obrt odjavila in delala na črno, da sta lahko preživljala družino. Ob tem sta, kakor pri vsaki hiši, redila krave in prašiče, kar je dajalo pomemben delež za preživetje družine.

Ob obujanju spominov na minula leta so se ji tu in nam orosile oči. Kako se tudi ne bi, ko pa je doživljala težke trenutke v svojem življenju. V zakonu se jima je rodilo 10 otrok, od katerih živijo štiri hčerke Elica, Gustika, Marica in Milka. Tri sine, v starosti 7, 8 in 10 let, ji je že ob začetku 2. svetovne vojne, na veliki petek 11. aprila 1941, ubila mina. Ostali otroci so si ustvarili družine in jo razveselili s 15 vnuki, 22 pravnuki in tremi prapravnuki. Kot je povedala, sta z možem z otroki doživljala tudi lepe trenutke. Veliko ji je pomenilo lepo družinsko življenje. Vesela je, da jo otroci z družinami radi obiščejo. Vse do lani je živela na svojem domu v Hrastovcu, sedaj pa živi pri svoji ovdoveli hčerki Gustiki, poročeni Ornik, v Selcah. Kot je dejala, je pri njej našla topel dom in prijazno besedo. »Veste lepa beseda in prijazni nasmejani obrazi, to mi največ pomeni.« Pri hrani, sedaj ne kuha več, ni izbirčna. Ne more se pa odpovedati jutranji kavici, ki jo s hčerko spijeta ob branju časopisa. Sama lahko prebere le naslove, vsebino pa ji že prebira hčerka. Dneve si krajša tudi s gledanjem televizije in poslušanjem radia. Kljub letom je Marija še pred tremi leti rada kuhala za vso družino. Še veliko zanimivega nam je povedala čila mama Marija, predvsem iz življenja na vasi v preteklosti. Spominja se časov, ko je v Maribor, več kot 20 km, peš nosila sir in smetano, ter »našopane«(na silo krmljena perutnina) kokoši in piščance. Tudi na tak način so prišli do denarja, ki so ga potrebovali za preživljanje in dokup zemlje. Spominja se še pešpoti po katerih je hodila k maši v Voličino...

{jgototop}{/jgototop}

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zanimivosti Dve slavljenki sta stari 104 leta!