V prekmurski vasi Kupšinci se ne bojijo za prihodnost kraja, saj imajo veliko otrok

Miklavž v KupšincihKupšinci so gotovo ena lepših in naprednejših vasi v murskosoboški mestni občini, kjer skoraj štiristo krajanov živi v sožitju in brez kakršnihkoli zapletov. Skupaj z društvi, kot so gasilsko in športno, Krajevna skupnost Kupšinci skrbi za družabno in društveno življenje v vasi, vzporedno z regionalno cesto Murska Sobota – Gederovci. V ospredju dogajanja v kraju, kjer se običajno zberejo vsi krajani ne gleda na njihovo starost, je med drugim obisk sv. Miklavža, ki še posebej razveseli otroke. Teh je, v primerjavi z nekaterimi demografsko ogroženimi prekmurskimi kraji, v Kupšincih kar veliko, kar je potrdil tudi tokratni obisk dobrotnika sv. Miklavža in hudobneža parklja. V domačem vaško-gasilskem domu se je v spremstvu staršev, dedkov, babic ali koga drugega, zbralo 44 pridnih malčkov, ki jih je sv. Miklavž obdaril. In ker so mu obljubili, da bodo še naprej pridni, jim je bradati možakar obljubil, da se srečajo spet čez leto dni. Zanimivo, tokrat starši za lepa darila svojim malčkom niso morali posegati v lastni žep, saj je za darila in pogostitev poskrbela KS Kupšinci.

Pridni otroci so z veseljem počakali sv. Miklavža

Na 23. martinovanju v Gornji Radgoni veliko navdušenih vinoljubov, veseljakov in drugih gostov

Martinovanje 2017Ne glede na to, da v vinskih kleteh oz. v sodnih že nekaj časa vre, ko se sladki mošt nekoliko hitreje kot običajno spreminja, ali se je spremenil v vino, se to »uradno« dogaja šele v »Martinovem tednu«, ko po številnih, zlasti vinorodnih mestih in krajih pripravljajo tradicionalne »Martinove prireditve«. In ena takšnih, pravzaprav ena večjih na severovzhodu države, je znova bila v Gornji Radgoni, ki sodi med pomembnejša slovenska vinogradniško - vinarska območja, in kjer so ob Sv. Martinu, dnevu ko se je mošt tudi "uradno" spremenil v vino, ponovno pripravili enkratno (23. po vrsti) martinovanje, ki je v lepem in sončnem vremenu pritegnilo veliko veseljakov, vinoljubov in sploh gostov od blizu in daleč, največ seveda iz Pomurja ter Slovenskih goric in sosednje Avstrije..., kar nekaj pa jih je iz drugih delov države prispelo tudi z avtobusi.

In mošt se je (uradno) spremenil v vino

Pred soboško Diano se vedno nekaj dogaja, saj so po bogračiadi sedaj pripravili 8. festival bujte repe - tokrat je nastopilo 15 ekip, zmagala pa je ekipa Mestnih četrti Murska Sobota

Bujta repaNa Slovenski ulici, pred hotelom Diana v Murski Soboti je konec tedna potekal 8. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju je tokrat sodelovalo nekoliko manj (15) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank in posameznikov, saj bodo kmalu predsedniške volitve. Festival bujte repe je ena večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju. Strokovna komisija, katere predsednica je bila Zdenka Tompa, člana pa še dva vrhunska kuharska strokovnjaka, Janez Gjergjek in Branko Časar, je budno spremljala ves potek kuhanja, na koncu je ocenila tudi okus in vonj jedi.

Dišalo je po Prekmurski dobroti - bujti repi

Malčki med starostniki

DSO medgeneracijsko sodelovanjeDnevi ob izteku letošnjega poletja in pričetku jeseni so v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona minili v prijetnem vzdušju medgeneracijskega sodelovanja. Tako so se stanovalci DSO Gornja Radgona, z veseljem odzvali povabilu bližnjega Vrtca Manka Golarja, in se tako tudi letos udeležili njihove tradicionalne trgatve. Skupaj z otroci so polnili vedra in püte, iz preše pa je tekel sladki sok, s katerim so si ob druženju postregli. Ob zaključku so jih zaposleni in otroci vrtca pogostili še z domačim pecivom in namazanimi kruhki. Lepo je bilo in starostniki za drugo leto držijo ponovno pesti za dobro letino in čim manj toče.

Prijetno in poučno medgeneracijsko sodelovanje

Poleg koncerta tamburašev, še odprtje likovne razstave

DSO tamburašiV Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, pogosto, zlasti ob raznih priložnostih organizirajo pestre kulturne in družabne prireditve, ki so namenjene tako stanovalcem doma kakor tudi zunanjim obiskovalcem. Tako je, med drugim, številna publika, v polni dvorani DSO prisluhnila skladbam Tamburaške skupine KD Peter Dajnko iz Črešnjevcev. Poseben aplavz so si prislužili tudi zato, ker so bili pripravljeni nastopiti namesto skupine, ki je bila prvotno planirana, a je žal svoj nastop v zadnjem trenutku odpovedala.

Tamburice, slike, harmonika...v domu starejših

Nekateri se niso videli že desetletja!

Obletnica OŠ StogovciV tem jesenskem času, ko predvsem kmetovalci in ljubiteljski pridelovalci, s polj in vrtov, iz sadovnjakov in vinogradov, pospravljajo darove narave, se vrstijo tudi takšna in drugačna srečanja nekdanjih sošolcev. In tako se spet posebej potrjuje, da se šele ko se nam življenje prevesi v drugo polovico stoletja, torej ko smo že v »objemu« Abrahama, še posebej zavemo, kako pomembno je ohranjanje in poglabljanje prijateljstva iz mladosti. In to so potrdili tudi večinoma že babice in dedki iz Apaške doline, ki so natanko pred pol stoletja skupaj zapustili šolske klopi osemletke v Stogovcih. Obžalovali so sicer, da v omenjenem šolskem okolišu na zahodni strani Apaške doline ni več veliko otrok in je njihova nekdanja šola, sedaj podružnična šola v okviru OŠ Apače.

Po pol stoletja so se srečali šolarji, ki so osemletko končali na OŠ Stogovci

Tudi druženje je terapija za invalide

Invalidi GRPo podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu dobrih 600 milijonov invalidov, v EU jih je 65 milijonov, v Sloveniji pa približno devet odstotkov populacije predstavljajo invalidi, saj je v naši državi registriranih skoraj 170 tisoč invalidov. In slednjim je poleg ustrezne zaposlitve ter rehabilitacije, potrebno priskrbeti tudi mnoge druge aktivnosti. Zato sta med najpomembnejšimi aktivnostmi, ki jih izvajajo invalidska društva, med katera sodi tudi Medobčinsko društvo invalidov (MDI) Gornja Radgona (predsednica: Alenka Husar), kjer je v treh aktivih: Gornja Radgona (Hedvika Weingerl), Kapela (Štefka Pučko) in Apače (Irena Primožič), včlanjenih 550 zlasti delovnih invalidov z območja občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, ekskurzije, druženja in družabna srečanja ob različnih priložnosti.

Radgonski invalidi so se srečali na Turistični kmetiji Benko

Zapeli so svojo himno, ki jo je spisal sošolec Dušan!

Gimnazija Ljutomer - obletnicaZelo čustveno, veselo in prisrčno je minilo srečanje šolarjev-maturantov, ki so davnega leta 1967, kot prva generacija sploh vpisanih dijakov, maturirali v ljutomerski gimnaziji. Že ob samem zbiranju in očitno novem spoznavanju, saj se nekateri niso videli skoraj pol stoletja, ko smo bili priče čustvenim objemom in tudi nekaterih solznih oči, je bilo jasno, kako je vsem prisotnim pomembno samo srečanje in poznejše druženje. Večina udeležencev srečanja, ki so se rodili le kakšno leto po 2. svetovni vojni, v gimnazijo pa so se vpisali ob njeni ustanovitvi, leta 1963, je sicer ostala v Prlekiji, drugi so se razpršili po Sloveniji in bivši Jugoslaviji, nekateri pa izven meja, tudi v čezoceanske države.

Srečali so se skoraj 70-letni dedki in babice, maturanti prve generacije Gimnazije Ljutomer

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Dve slavljenki sta stari 104 leta!

 

DELAVNOST, ZMERNOST IN PRIDNOST SO RECEPT ZA DOLGO ŽIVLJENJE

Najstarejša Ljutomerčanka Marija Fekonja obeležila 104. rojstni dan

Marija FekonjaMinuli konec tedna, prvi nekoliko bolj „jesenski“ v letu 2011 je bilo sila slovesno v prleški prestolnici Ljutomeru. Mnogi so namreč hiteli voščiti 104. rojstni dan Mariji Fekonja, najstarejši Ljutomerčanki in najverjetneje eni najstarejših (če ne prav najstarejši) prebivalki skrajnjega severovzhoda države.

Marija Fekonja se je rodila 8. oktobra 1907 med vinorodnimi griči v Murščaku na območju današnje občine Radenci. V tistih letih, najprej prva, nato pa še druga svetovna vojna, ji gotovo ni bilo postlano z rož'cami, a kljub temu se je živelo in preživelo. Leta 1954 se je Marija preselila v Ljutomer, kjer še danes stanuje pri hčerki Tončki in njeni družini.

Z možem Ivanom, ki je izhaja iz Melincev v Prekmurju, so se jima rodile tri hčerke; poleg Tončke še Štefka in Frida. Ponosna je tudi na devet vnukov, štirinajst pravnukov in enega prapravnuka Krisa, ki obiskuje prvi razred osnovne šole. Ob našem obisku je bila prisotna štiriletna pravnukinja Lana, ki je torej mlajša od prababice natanko sto let. Kljub visoki starosti je Fekonjeva, ki je vdova že od leta 1976, še vedno čila in zdrava. Že dan pred uradnim rojstnim dnevom, jo je v okviru praznovanja obiskala ljutomerska županja, mag. Olga Karba, kateri se je na obisku pri najstarejši Ljutomerčanki pridružila tudi delegacija ljutomerske organizacije Rdečega križa Slovenije.

Jubilantka Fekonjeva je večino svojega življenja preživela kot gospodinja, pomagala pa je tudi pri kmečkih opravilih, recept za tako dolgo življenje pa je, kot nam je dejala, trdo delo ter zmerno in zdravo prehranjevanje, torej predvsem pridnost, delavnost in zmernost, kot rada poudarja. Marija Fekonja praktično nima popisanega zdravstvenega kartona, še danes pa želi biti seznanjena z vsem dogajanjem doma in po svetu. Poleg rednega spremljanja televizijskih programov tudi rada prebira časopise, med drugim v roke vzame tudi Novice. Kljub temu, da je v dolgi življenjski dobi marsikaj doživela, je izpostavila le tegobo povezano z valutami, saj ne more verjeti, koliko različnih denarnih valut se je v njenem življenju zamenjalo. In še marsikaj drugega se je v teh 104 letih zamenjalo, a Marija Fekonjeva je ostala vedno ista; skromna, prijazna in vesela...

 

 

NAJVEČ JI POMENI LEPA BESEDA!

Najstarejša prebivalka Slovenskih goric Marija Cafnik je stopila v 105. leto življenja; Kar tri sinove – majhne otroke, ji je raznesla eksplozija na začetku 2. svetovne vojne

Marija CafnikČeprav je v Sloveniji vedno več ljudi, ki doživijo častitljivih 100 let, pa jih ni posebej veliko takšnih, ki v zdravju in zadovoljstvu dočaka še nekaj let čez stotico. In prav to je dočakala Marija Cafnik iz Selc pri Lenartu v Slovenskih goricah, ki je te dni praznovala kar 104.rojstni dan in je prestopila v 105. leto življenja Ob njeni visoki obletnici rojstva, rodila se je v družini Zorčič, jeseni 1907 v Vukovju v bližini Pesnice pri Mariboru, je slavljenka imela veliko obiskov. Med drugimi jo je obiskal tudi župan občine Lenart mag. Janez Kramberger, ki ji je čestital kot najstarejši občanki občine Lenart in širšega območja Slovenskih goric. V prijetnem pogovoru nam je živahna in čila gospa, ki je vedno dobre volje, dejala, kako bi imela marsikaj za povedati. Predvsem pa nam je razkrila svojo dolgo življenjsko zgodbo, ki zajema žalostne, ter večinoma lepe dogodke.

Po osnovni šoli se je izučila za šiviljo in leta 1928 opravila mojstrski izpit. Leta 1929 se je v tedanji Šmarjeti ob Pesnici (danes je to Pernica pri Mariboru), poročila s Francem Cafnikom, ki je bil po poklicu kolar. Skupno sta začela živeti kot viničarja v Hrastovcu v Slovenskih goricah, kjer sta si pozneje postavila svoj dom, kamor sta se vselila po 2. svetovni vojni, leta 1948. Tam sta odprla vsak svojo obrt, mož kolarsko, ona šiviljsko. Vodila sta jo vse do časa ustanavljanja zadrug. Ker nista hotela v zadrugo, sta obrt odjavila in delala na črno, da sta lahko preživljala družino. Ob tem sta, kakor pri vsaki hiši, redila krave in prašiče, kar je dajalo pomemben delež za preživetje družine.

Ob obujanju spominov na minula leta so se ji tu in nam orosile oči. Kako se tudi ne bi, ko pa je doživljala težke trenutke v svojem življenju. V zakonu se jima je rodilo 10 otrok, od katerih živijo štiri hčerke Elica, Gustika, Marica in Milka. Tri sine, v starosti 7, 8 in 10 let, ji je že ob začetku 2. svetovne vojne, na veliki petek 11. aprila 1941, ubila mina. Ostali otroci so si ustvarili družine in jo razveselili s 15 vnuki, 22 pravnuki in tremi prapravnuki. Kot je povedala, sta z možem z otroki doživljala tudi lepe trenutke. Veliko ji je pomenilo lepo družinsko življenje. Vesela je, da jo otroci z družinami radi obiščejo. Vse do lani je živela na svojem domu v Hrastovcu, sedaj pa živi pri svoji ovdoveli hčerki Gustiki, poročeni Ornik, v Selcah. Kot je dejala, je pri njej našla topel dom in prijazno besedo. »Veste lepa beseda in prijazni nasmejani obrazi, to mi največ pomeni.« Pri hrani, sedaj ne kuha več, ni izbirčna. Ne more se pa odpovedati jutranji kavici, ki jo s hčerko spijeta ob branju časopisa. Sama lahko prebere le naslove, vsebino pa ji že prebira hčerka. Dneve si krajša tudi s gledanjem televizije in poslušanjem radia. Kljub letom je Marija še pred tremi leti rada kuhala za vso družino. Še veliko zanimivega nam je povedala čila mama Marija, predvsem iz življenja na vasi v preteklosti. Spominja se časov, ko je v Maribor, več kot 20 km, peš nosila sir in smetano, ter »našopane«(na silo krmljena perutnina) kokoši in piščance. Tudi na tak način so prišli do denarja, ki so ga potrebovali za preživljanje in dokup zemlje. Spominja se še pešpoti po katerih je hodila k maši v Voličino...

{jgototop}{/jgototop}

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zanimivosti Dve slavljenki sta stari 104 leta!