Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Jezuščka varuje nad 700 pastirjev in ovčk!

( 2 Ocen ) 

Pri družinah Raj in Cedula v Veržeju, so upravičeno ponosni na svoje jaslice, ki jih občudujejo sosedje, gostje in mimoidoči

Jasli VeržejV različnih slovenskih krajih, bodisi na prostem, pod zemljo, v hiši, stanovanju, kapelici ali cerkvi, je v teh dneh na ogled veliko lepih jaslic, ki nas v tem božičnem času, v takšnih in drugačnih oblikah, iz takšnih in drugačnih materialov, živih in umetnih, povezujejo z Jezusovim rojstvom. In med tistimi, ki so še posebej ponosni na svoje jaslice so tudi člani družin Raj in Cedula iz Veržeja v Prlekiji. Tam, dober streljaj od znamenitega Babičevega mlina na reki Muri, z ene, ter iz Term Banovci, z druge strani, vsako leto poskrbijo za nepozabno „božično dekoracijo", a so se letos še posebej potrudili. To še posebej velja za idejnega vodjo, ki porabi največ časa in tudi finančnih sredstev, za izdelavo jaslic, ki so dejansko nekaj posebnega, prava paša za oči in obliž za dušo, 35 - letnega Roberta Raja.

Donedavni odlični nogometaš, ki prihaja iz Turnišča, sicer pa pek v Mlinopeku v Murski Soboti, je ob pomoči žene Štefanije, tasta Antona in tašče Angele, ter tudi sinov Tadeja (10) in Reneja (8), namreč postavil jaslice, ki jih sedaj občudujejo tako domačini in gostje iz bližnjih term ter drugih turističnih destinacij, kot tudi mnogi namenski obiskovalci in mimoidoči, katerih v tem delu Prlekije ne manjka. Robert nam pove, da so dobrodošli vsi, ki jih zanimajo njihove lepe jaslice, katere bodo vsi lahko občudovali najmanj tja do srede januarja prihodnje leto. Naredili so jim tudi smerokaze po Veržeju...

Robert nam pove, da se je iz Turnišča v Veržej priženil pred enajstimi leti (2002), kjer ni imel jezikovnih ovir, saj tudi njegova tašča Angela izvira iz Prekmurja (Odranci), pa tudi drugih težav ni bilo, saj so pri vsem enotni in razumevajoči, od dedka in babice, hčerke in zeta in dveh vnukov oz. sinov. Povsod poprimejo in s skupnimi močmi premagajo vse ovire. In tako je tudi pri jaslicah, čeprav tukaj, razen veliko ljubezni in dela, ni drugih težav. „Že od malega sem se zaljubil v jaslice in to sem počel tudi prej, ko sem živel v Turnišču. Takrat so nastajale manjše jaslice, ki so tudi bile lepe. Ko sem prišel sem v Veržej, sem videl, da se tudi tukaj veliko daje na praznovanje Božiča in postavitev jaslic, saj je tukaj tudi vas Banovci, kjer imajo vsako leto tudi Božično vas. To me je gnalo, da sem se odločil doma postaviti nekoliko večje jaslice, ki bi lahko pritegnile poglede ljudi, ki jim je to pri srcu. In tako imamo sedaj, že deveto leto, tukaj velike jaslice", razlaga Robert, ki ima pri pripravi in postavitvi jaslic največ dela.

Najprej je bilo potrebno v okolici Rakovega Škocjana nabrati kar 30 zabojev maha, potem sledi postavitev lesene konstrukcije-barake, v katere se postavljajo jaslice. „Poleg številnih takšnih in drugačnih objektov, ki predstavljajo Betlehem, božičkov grad z jaslicami, treh modrih mož: Melhiora, Gašperja in Boltežara, Marije in Jožefa, ter novorojenega deteta Jezuščka v jaslicah, je po okolici še dobrih 600 ovčk ter okoli 80 pastirjev, torej skupaj nad 700 figuric. Seveda so zraven tudi vodnjaki, mlini, zvezdice in drugi okraski, ki vse skupaj dopolnjujejo. Predvsem konstrukcijo so mi pomagali postaviti tast in prijatelji, figure, okrasitve in ostalo pa sem večinoma zlagal sam. Vse skupaj je trajalo kar mesec dni. Ob vikendih sem delal neprekinjeno, med tednom pa od 14. ure ko sem prišel iz službe, pa vse do 21. ure. In tako vsak dan, kar pomeni, da je dela dejansko veliko. A mi ni žal; to me veseli in tudi v bodoče ne bom odnehal.

Ob koncu so tudi izvedeli, da se družini Raj in Cedula odlično razumejo z vsemi sosedi, dobro sodelujejo tudi z domačimi duhovniki, pomurskimi zdravilišči in termami, ter tudi agencijami in drugimi organizatorji izletov, tako da ni redkost, da se pri ogledu njihovih jaslic, poleg individualnih in družinskih obiskov, zaustavijo tudi polni avtobusi obiskovalcev tako iz vse Slovenije, kot tudi iz tujine. Robert Raj še pove, da je hvaležen domačemu županu Slavku Petovarju, ki je skupaj z občinskim svetom in občinsko upravo omogočil, da v času delovanja jaslic, koristijo „občinsko" elektriko. In to je tudi vse, kar dobijo za svoj trud...

Jaslice so neločljivo povezane z božičem

Znamenje Jezusovega rojstva, kot nekateri pravijo za jaslice, je bilo ustvarjeno s ciljem, da bi si verniki lažje predstavljali svetopisemske dogodke, zato so morale biti kar se da nazorne. Običaj postavljanja jaslic naj bi se razvil iz srednjeveških duhovnih iger (misterijev), žive osebe pa so sčasoma zamenjale iz lesa izrezane osebe. Prve jaslice na Slovenskem so se pojavile leta 1644, v slovenske domove pa so se razširile v 19. stoletju. Jaslice se postavljajo na sveti večer in so središče božičnega razpoloženja. Sprva je bil gospodar tisti, ki je postavljal jaslice, kasneje pa so to prevzeli otroci. Sploh pa so jaslice nadaljevanje izročila naših prednikov. Kdaj so se prvič pojavile, se ne ve točno, nekateri menijo, da že v 4. stoletju. Vemo pa, da je prve žive jasli za božič postavil Frančišek Asiški leta 1223. Strokovnjaki menijo, da so se jasli razvile iz duhovnih iger, ki so obravnavale Kristusovo življenje.
Prve jasli so bile preprosta košara ali korito s slamo in detetom iz lesa ali gline. Kasneje so razni umetniki ustvarili prave umetnine, s katerimi se ponašajo mnogi svetovni muzeji. V Sloveniji so prve jaslice postavili jezuiti v Ljubljani v 17. stoletju, omenjenega leta 1644. Jaslice so lahko zelo različne po velikosti in po uporabljenih materialih. Če občudujemo jasli in bi jih radi imeli doma malo drugačne od tistih kupljenih, si jih lahko naredimo tudi sami. Sicer pa ni važno, ali bodo jaslice bogate in mojstrsko izdelane, glavno je, da so narejene z ljubeznijo in da se pri delu zabavamo s svojim najdražjimi, in da so slednje namenjene tradiciji in ljubezni...

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zanimivosti Jezuščka varuje nad 700 pastirjev in ovčk!