Otilija in Anton sta imela 10 otrok in skupno 572 potomcev

Rodbina SlodnjakDandanes, ko imamo vedno manj časa za takšna in drugačna srečanja ter druženja, so še posebej dobrodošla srečanja svojcev in sorodnikov. Zato niti ne preseneča, da je bilo izjemno prijetno, prisrčno, zabavno in celo ganljivo srečanje potomcev družine Otilije in Antona Slodnjak, ki sta bila rojena davnega leta 1880 v Rotmanu, v občini Juršinci v Slovenskih Goricah. Srečanje je ob pomoči drugih prizadevnih članov pripravljalnega odbora, organiziral Jože Slodnjak iz Maribora, ki nam je ob tem povedal: »To je bilo 7. srečanje potomcev naših prednikov Otilije in Antona Slodnjaka.

Na 7. srečanje rodbine Slodnjak je prišlo nad 250 sorodnikov

Abrahamovec je gostil pisano druščino

Žetev MulecNa domačiji Jerice in Srečka Muleca v Radvencih pri Negovi (nekoč Klolerjeva kmetija), je bilo konec minulega tedna nadvse veselo. Tam so se zbrali člani TD Negova-Spodnji Ivanjci, ter pripravili prikaz žetve in mlatitve pšenice po starem običaju. In ker je virt Srečko hkrati praznoval lep življenjski jubilej, srečanje z Abrahamom, je jasno, da je bilo na njivi in »gümli« še bolj razigrano in prijetno. V nadvse veselem razpoloženju, tako kot je bilo to včasih, je potekala: žetev, »delaje« snopov, povezanih s panti, mlatitev z mlatilnico, spravilo zrnja, postavljanje kopice iz slame...

Na negovskem koncu je potekalo veselo srečanje ob žetvi in mlačvi

Slovenci in Avstrijci med Weitersfeldu in Sladkim Vrhom složno skočili v Muro

Mura Veliki skokLetošnjemu Velikemu skoku/Big Jump so se blizu broda na Muri med Trnovim ob Muri (Weitersfeldu) in Sladkim Vrhom pridružili tako Avstrijci kot Slovenci. Tako so se natanko ob 15.00  pridružili tisočim Evropejcem, ki so skočili v vse večje reke in jezera, da bi tako opozorili na njihovo veliko bogastvo. Veliki skok je tokrat že drugič potekal na tem mestu in je signal Evropi, ki nas opominja na potrebo po zaščiti naših voda, hkrati pa opozarja na čiste reke. Obenem pa je bil še en poziv, da mora Mura na tem delu in v celotni Sloveniji teče brez ovir. Koordinator kampanje Rešimo Muro Stojan Habjanič je ob tem povedal: "Tudi danes je tukaj očitno, da reke ne damo. Reka je del življenja, ljudje so se preselili k reki, jo znova vzljubili, tako kot je bilo to nekoč blizu njihovih življenj in tako življenje si predstavljamo tudi v prihodnje tako ob mejni reki kot vzdolž celotne reke v Sloveniji."

Z Velikim skokom so opozorili na pomen reke Mure

Najmlajši Luka z osmimi, najstarejših Ivan s 73 leti!

Harmonikarji KonjiščeKljub veliki vročini, ki je pritiskala je minuli konec tedna znova bilo veselo in razigrano v idiličnem turistično rekreacijskem centru (TRC) Zgornje Konjišče. V organizaciji Turističnega društva Čemaž – Apaške doline je namreč v sencah potekal 11. „Veseli popoldan s harmonikarji", ko so številni, predvsem mladi ljubiteljski harmonikarji raztegnili meh. Tokrat je v Zgornje Konjišče prišlo 11 mladih glasbenikov iz širšega območja skrajnjega severovzhoda Slovenije, iz Štajerske in Pomurja. Med udeleženci kaže omeniti predvsem najmlajšega udeleženca Luko Kaučiča iz bližnjega Podgorja in 73-letnega Ivana Pompergerja iz Sladkega Vrha, njuna razlika v letih pa je znašala kar 65 let. V okviru prireditve, na kateri se je zbralo tudi veliko število obiskovalcev in gostov od blizu in daleč, tudi z druge strani reke Mure, iz sosednje Avstrije, so se mnogi razveselili z bogatimi dobitki na srečelovu, ki so ga med drugim pripravili.

Harmonikarji so enajstič raztegnili meh v Zgornjem Konjišču

MK Lisjak, ki velja za enega bolj dejavnih na tem območju, pripravil 15. srečanje motoristov

Motoristi KonjiščeVišje temperature in sončno vreme so na ceste že od marca in aprila naprej privabile mnogo motoristov, med katerimi so tudi člani Motorističnega kluba Lisjak iz Apaške doline (MK Lisjak), ki po svoji aktivnosti in angažiranosti, zlasti pri prometni varnosti, velja za enega bolj dejavnih motorističnih klubov pri nas. Ena njihovih osrednjih aktivnosti je organizacija tradicionalnega motorističnega srečanja, ki je tudi letos potekalo ob izteku šolskega leta in meseca junija, v Zgornjem Konjišču. Letošnje, že kar 15. srečanje zapovrstjo, je torej tudi letos potekalo na območju občine Apače, natančneje na lokaciji ribiškega doma v Zgornjem Konjišču, a se veseljaki na enoslednih kolesih niso zadovoljili samo s tem, temveč so imeli več aktivnosti.

Motoristi so se srečali v Zgornjem Konjišču

Tjaša pred Anejem in Renejem

Otročki dan MahovciŠportno-turistično društvo Mahovci, ki je nekakšen nosilec družabnega življenja v domači vasi v Apaški dolini, je tudi letos pripravilo tradicionalni otroški dan. Na športnem centru v Mahovcih so za male in nekoliko večje otroke pripravili dve otroški igrali in sicer, gasilka in fusbal na štangi. Prav tako so organizirali dejavnosti za otroke, in sicer tekmo med dvema vodnima balonoma, ki je bila najbolj priljubljena med otroci, ki so prišli iz širšega območja Apaške doline. Na koncu so trije najboljši (1. Tjaša Horvat, 2. Anej Dresler, 3. Rene Leopold) udeleženci dobili priznanje za dosežena mesta in pa majhne praktične nagrade.

Malčki so se zabavali na „otroškem dnevu

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Jezuščka varuje nad 700 pastirjev in ovčk!

( 2 Ocen ) 

Pri družinah Raj in Cedula v Veržeju, so upravičeno ponosni na svoje jaslice, ki jih občudujejo sosedje, gostje in mimoidoči

Jasli VeržejV različnih slovenskih krajih, bodisi na prostem, pod zemljo, v hiši, stanovanju, kapelici ali cerkvi, je v teh dneh na ogled veliko lepih jaslic, ki nas v tem božičnem času, v takšnih in drugačnih oblikah, iz takšnih in drugačnih materialov, živih in umetnih, povezujejo z Jezusovim rojstvom. In med tistimi, ki so še posebej ponosni na svoje jaslice so tudi člani družin Raj in Cedula iz Veržeja v Prlekiji. Tam, dober streljaj od znamenitega Babičevega mlina na reki Muri, z ene, ter iz Term Banovci, z druge strani, vsako leto poskrbijo za nepozabno „božično dekoracijo", a so se letos še posebej potrudili. To še posebej velja za idejnega vodjo, ki porabi največ časa in tudi finančnih sredstev, za izdelavo jaslic, ki so dejansko nekaj posebnega, prava paša za oči in obliž za dušo, 35 - letnega Roberta Raja.

Donedavni odlični nogometaš, ki prihaja iz Turnišča, sicer pa pek v Mlinopeku v Murski Soboti, je ob pomoči žene Štefanije, tasta Antona in tašče Angele, ter tudi sinov Tadeja (10) in Reneja (8), namreč postavil jaslice, ki jih sedaj občudujejo tako domačini in gostje iz bližnjih term ter drugih turističnih destinacij, kot tudi mnogi namenski obiskovalci in mimoidoči, katerih v tem delu Prlekije ne manjka. Robert nam pove, da so dobrodošli vsi, ki jih zanimajo njihove lepe jaslice, katere bodo vsi lahko občudovali najmanj tja do srede januarja prihodnje leto. Naredili so jim tudi smerokaze po Veržeju...

Robert nam pove, da se je iz Turnišča v Veržej priženil pred enajstimi leti (2002), kjer ni imel jezikovnih ovir, saj tudi njegova tašča Angela izvira iz Prekmurja (Odranci), pa tudi drugih težav ni bilo, saj so pri vsem enotni in razumevajoči, od dedka in babice, hčerke in zeta in dveh vnukov oz. sinov. Povsod poprimejo in s skupnimi močmi premagajo vse ovire. In tako je tudi pri jaslicah, čeprav tukaj, razen veliko ljubezni in dela, ni drugih težav. „Že od malega sem se zaljubil v jaslice in to sem počel tudi prej, ko sem živel v Turnišču. Takrat so nastajale manjše jaslice, ki so tudi bile lepe. Ko sem prišel sem v Veržej, sem videl, da se tudi tukaj veliko daje na praznovanje Božiča in postavitev jaslic, saj je tukaj tudi vas Banovci, kjer imajo vsako leto tudi Božično vas. To me je gnalo, da sem se odločil doma postaviti nekoliko večje jaslice, ki bi lahko pritegnile poglede ljudi, ki jim je to pri srcu. In tako imamo sedaj, že deveto leto, tukaj velike jaslice", razlaga Robert, ki ima pri pripravi in postavitvi jaslic največ dela.

Najprej je bilo potrebno v okolici Rakovega Škocjana nabrati kar 30 zabojev maha, potem sledi postavitev lesene konstrukcije-barake, v katere se postavljajo jaslice. „Poleg številnih takšnih in drugačnih objektov, ki predstavljajo Betlehem, božičkov grad z jaslicami, treh modrih mož: Melhiora, Gašperja in Boltežara, Marije in Jožefa, ter novorojenega deteta Jezuščka v jaslicah, je po okolici še dobrih 600 ovčk ter okoli 80 pastirjev, torej skupaj nad 700 figuric. Seveda so zraven tudi vodnjaki, mlini, zvezdice in drugi okraski, ki vse skupaj dopolnjujejo. Predvsem konstrukcijo so mi pomagali postaviti tast in prijatelji, figure, okrasitve in ostalo pa sem večinoma zlagal sam. Vse skupaj je trajalo kar mesec dni. Ob vikendih sem delal neprekinjeno, med tednom pa od 14. ure ko sem prišel iz službe, pa vse do 21. ure. In tako vsak dan, kar pomeni, da je dela dejansko veliko. A mi ni žal; to me veseli in tudi v bodoče ne bom odnehal.

Ob koncu so tudi izvedeli, da se družini Raj in Cedula odlično razumejo z vsemi sosedi, dobro sodelujejo tudi z domačimi duhovniki, pomurskimi zdravilišči in termami, ter tudi agencijami in drugimi organizatorji izletov, tako da ni redkost, da se pri ogledu njihovih jaslic, poleg individualnih in družinskih obiskov, zaustavijo tudi polni avtobusi obiskovalcev tako iz vse Slovenije, kot tudi iz tujine. Robert Raj še pove, da je hvaležen domačemu županu Slavku Petovarju, ki je skupaj z občinskim svetom in občinsko upravo omogočil, da v času delovanja jaslic, koristijo „občinsko" elektriko. In to je tudi vse, kar dobijo za svoj trud...

Jaslice so neločljivo povezane z božičem

Znamenje Jezusovega rojstva, kot nekateri pravijo za jaslice, je bilo ustvarjeno s ciljem, da bi si verniki lažje predstavljali svetopisemske dogodke, zato so morale biti kar se da nazorne. Običaj postavljanja jaslic naj bi se razvil iz srednjeveških duhovnih iger (misterijev), žive osebe pa so sčasoma zamenjale iz lesa izrezane osebe. Prve jaslice na Slovenskem so se pojavile leta 1644, v slovenske domove pa so se razširile v 19. stoletju. Jaslice se postavljajo na sveti večer in so središče božičnega razpoloženja. Sprva je bil gospodar tisti, ki je postavljal jaslice, kasneje pa so to prevzeli otroci. Sploh pa so jaslice nadaljevanje izročila naših prednikov. Kdaj so se prvič pojavile, se ne ve točno, nekateri menijo, da že v 4. stoletju. Vemo pa, da je prve žive jasli za božič postavil Frančišek Asiški leta 1223. Strokovnjaki menijo, da so se jasli razvile iz duhovnih iger, ki so obravnavale Kristusovo življenje.
Prve jasli so bile preprosta košara ali korito s slamo in detetom iz lesa ali gline. Kasneje so razni umetniki ustvarili prave umetnine, s katerimi se ponašajo mnogi svetovni muzeji. V Sloveniji so prve jaslice postavili jezuiti v Ljubljani v 17. stoletju, omenjenega leta 1644. Jaslice so lahko zelo različne po velikosti in po uporabljenih materialih. Če občudujemo jasli in bi jih radi imeli doma malo drugačne od tistih kupljenih, si jih lahko naredimo tudi sami. Sicer pa ni važno, ali bodo jaslice bogate in mojstrsko izdelane, glavno je, da so narejene z ljubeznijo in da se pri delu zabavamo s svojim najdražjimi, in da so slednje namenjene tradiciji in ljubezni...

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zanimivosti Jezuščka varuje nad 700 pastirjev in ovčk!