Resnica se začenja v dvoje...

Zlata poroka BrglezV družbi številnih sorodnikov in prijateljev sta v teh vročih poletnih dneh zlato poroko obeležila Irena in Jože Brglez iz Terbegovcev pri Sv. Juriju ob Ščavnici. Enako kot pred pol stoletja, sta tudi tokrat svojo zvestobo potrdila pred matičarjem in oltarjem. Civilni del poroke je potekal v poročni dvorani KUS-a pri Sv. Juriju ob Ščavnici, opravil pa ga je, ob sodelovanju matičarke Jožice Bračko, domači župan Anton Slana, ki je v svojem nagovoru predstavil njuno življenjsko zgodbo. Ob tej priliki jima je izročil zalatoporočno spominsko listino in podaril knjigo »Resnica se začenja v dvoje«, nemškega avtorja Michaela Lukasa Moellerja. Cerkveno poročno slavje je potekalo v cerkvi Sv. Jurija, kjer je ob daritvi sv. maše cerkveni poročni obred opravil domači župnik Boštjan Ošlaj. Ob tej priliki jima je namenil nekaj lepih besed. Med drugim je dejal, da sta zakonca vzgled mladim, ki šele stopajo v zakon.

Zlato poroko sta obhajala Irena in Jože Brglez iz Slovenskih goric

Uredil je družinsko drevo na katerem je 155 živih Makarijevih

Rodbina MakariIzjemno veselo je konec tedna bilo na Turistični kmetiji Ferencovih v Kraščih na Goričkem, kjer so se srečali ožji člani rodbine Makar, ki so razpršeni po Prekmurju, pa tudi drugje po Sloveniji in tujini. Za vse skupaj je najbolj zaslužen 17-letni Blaž Makari, dijak 1. letnika Srednje elektrotehnične šole v Murski Soboti, ki je že v 5. razredu osnovne šole za domačo nalogo naredil družinsko drevo svojih prednikov, v katerem so bili zabeleženi njegovi prastari starši, potem stari starši, starši in na zadnje še on.

Sedemnajstletnik zbiral podatke, odkril vse potomce in jih združil na veselem srečanju

Miran Srt in Darko Bolčina s po dvema kolajnama

VVS Gornja RadgonaTudi letos se v Območnem združenju veteranov vojne za Slovenijo (OZ VVS) Gornja Radgona, niso izneverili tradiciji, saj so že desetič pripravili svojo tradicionalno prireditev, Dan radgonskega OZ VVS. Najprej so na „Kardinarjevem ribniku" v Segovcih pripravili tradicionalno tekmovanje v športnem ribolovu, ki se ga je udeležilo 14 tekmovalcev. Naslednji dan pa so ob Lovskem domu LD Apače v Črncih potekala še nekatera športna tekmovanja in predvsem druženje. Na družabnem srečanju oz. dnevu OZ VVS, ki so se ga med okoli 80 članov OZ VVS, udeležili tudi nekateri gostje, je poleg v športnem ribolovu potekalo tekmovanje v pikadu, metu bombe, streljanju z zračno puško, šahu in balinčku.

S športnimi tekmovanji in druženjem, obeležen 10. dan OZ VVS

Pri „Lovenjaku", kjer je enajstič zadišalo po paprikašu, krstili tri štorklje: Juliško, Faniko in Ferenca

Paprikašijada LovenjakV lepem in sončnem vremenu, kjer vročina od spodaj in zgoraj ni prizanašala kuharjem in obiskovalcem, je ob „Lovenjakovem dvoru", znani prekmurski gostilni, v Polani pri Murski Soboti, potekala tradicionalna, 11. paprikašijada z zanimivim programom, ki ga je povezovala Silva Vrbnjak. Ker je paprikaš zelo razširjena lokalna jed v Pomurju, so se „Lovenjakovi" pravzaprav Pavlinjekovi organizatorji že pred dobrim desetletjem odločili vsako leto pripravljati tekmovanje v kuhanju paprikaša, udeleženci pa si lahko izberejo, ali bo to piščančji, ribji, svinjski, kunčji, gobov-lisičkin..., saj meso le delno prispeva k okusu same jedi.

Ekipa KS Polana z najboljšim paprikašem

Vabilo na 7. prijateljsko rekreacijsko kolesarjenje

KolesarjenjeTudi letos je prva sobota v mesecu juliju že 7. leto zapovrstjo v župniji sv. Petra v Gornji Radgoni namenjena kolesarjenju. V sklopu dogodkov in aktivnosti, ki so načrtovani ob prazniku farnega zavetnika sv. Petra v Gornji Radgoni prireja župnija Gornja Radgona tradicionalno prijateljsko rekreacijsko kolesarjenje, ki bo letos v soboto 6. julija s startom izpred Trstenjakovega doma v Gornji Radgoni ob 6.00 uri. Ljubitelje rekreacijskega kolesarjenja vabimo da se nam tudi letos pridružijo na tradicionalnem » Prijateljskem rekreacijskem kolesarjenju«, ko bomo dan namenili druženju ob poganjanju pedal kolesa, hkrati pa obiskali in spoznali veliko zanimivega. Letošnja trasa je načrtovana s startom izpred Trstenjakovega doma, kjer nas bo odpremil z blagoslovom za srečno in varno pot župnik Franc Hozjan.

Rekreacijsko kolesarjenje

Maja 1969 in maja 2019 v isti cerkvi Čadram - Oplotnica

Zlata poroka CugmasV družbi kakšnih 50 svatov, predvsem svojih najdražjih in najbližjih, na čelu z otroki: Robertom, Boštjanom in Jasmino, njihovimi partnerji, ter petimi vnukinjami: Evo, Mašo, Ano, Ajo in Nežo, sta 50-letnico skupnega zakona, minulo soboto, obeležila Marjan in Sonja Cugmas iz Slovenskih Konjic. Slavnostni zlati obred s ponovno zaobljubo ter sveto mašo, v župnijski cerkvi sv. Janez Krstnik Čadram – Oplotnica, je opravil domači župnik Davorin Vreča (Davorin mimogrede izvira iz Gornje Radgone op.p.), prav tam kjer sta Marjan in Sonja pred petdesetimi leti in enim dnevom (24.5.1969), ko ju je do konca njunih dni povezal sedaj že pokojni duhovnik Alojz Lasbaher.

Marjan in Sonja Cugmas sta obeležila zlato obletnico skupnega življenja

Vseh devet ekip z zlato medaljo

Kihača VogričevciV prleškem Društvu za ohranitev jedi naših babic – Kihača, se zavedajo, da med ohranjanje starih običajev in kulturne dediščine, kamor sodi tudi kulinarika naroda, gotovo sodijo tudi različne prireditve, kjer tekmujejo v kuhanju različnih starih in bolj kot ne pozabljenih jedi. In tovrstnih dogodkov, prikazov in tekmovanj je tudi na severovzhodu države, iz leta v leto več. Zato kuhanje jedi na žlico, katerih okus spominja na tistega izpred mnogih let, ko so vampe, kisle juhe, golaže, paprikaše, prežganke in podobne jedi, kuhale naše mame in babice, še ni pozabljeno. Okusi so še vedno zelo podobni tistim, starim. To so dokazale številne ekipe, ki so se udeležile kuhanja jedi na žlico v kotličku, ki ga je minulo nedeljo, v okviru krajevnega praznika v Vogričevcih pri Ljutomeru pripravilo omenjeno domače Društvo za ohranitev jedi naših babic – Kihača, katero vodi Igor Slokan. Tokrat so prav vse nastopajoče ekipe kuhale različne jedi „na žlico", žal je šest od 15 prijavljenih ekip, zaradi slabega vremena, nastop odpovedalo. Kljub temu je bilo tekmovanje zanimivo, skuhane jedi pa odlične.

Zmagovalec tekmovanja v kuhanju jedi „na žlico

Na 23. bogračiadi le 15 ekip z veliko predvolilnega naboja - Jevškovi in Židanovi SD na 2. mestu

Bogračiada MSMinulo soboto, ko je na dvorišču hotela Diana v središču prekmurske prestolnice Murske Sobote, že triindvajsetič močno dišalo po znameniti prekmurski jedi – bograču, katerega so poklicni in zlasti ljubiteljski kuharji pripravljali na tradicionalnem tekmovanju, je bilo zraven, med lepim številom obiskovalcev in gostov, tudi kar nekaj znanih osebnosti. To niti ne preseneča ob dejstvu, da se bližajo volitve v Evropski parlament in številni kandidati so se želeli predstaviti prekmurskim in prleškim volivcem. Bograč sicer ima v Prekmurju prav posebno mesto, saj je zasidran v tamkajšnjo kulturno-zgodovinsko dediščino, zlasti kulinariko, in kuharske prireditve vedno znova privabljajo kuharje in pokuševalce.

Najboljši bograč so skuhale „Sončnice

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Jezuščka varuje nad 700 pastirjev in ovčk!

( 2 Ocen ) 

Pri družinah Raj in Cedula v Veržeju, so upravičeno ponosni na svoje jaslice, ki jih občudujejo sosedje, gostje in mimoidoči

Jasli VeržejV različnih slovenskih krajih, bodisi na prostem, pod zemljo, v hiši, stanovanju, kapelici ali cerkvi, je v teh dneh na ogled veliko lepih jaslic, ki nas v tem božičnem času, v takšnih in drugačnih oblikah, iz takšnih in drugačnih materialov, živih in umetnih, povezujejo z Jezusovim rojstvom. In med tistimi, ki so še posebej ponosni na svoje jaslice so tudi člani družin Raj in Cedula iz Veržeja v Prlekiji. Tam, dober streljaj od znamenitega Babičevega mlina na reki Muri, z ene, ter iz Term Banovci, z druge strani, vsako leto poskrbijo za nepozabno „božično dekoracijo", a so se letos še posebej potrudili. To še posebej velja za idejnega vodjo, ki porabi največ časa in tudi finančnih sredstev, za izdelavo jaslic, ki so dejansko nekaj posebnega, prava paša za oči in obliž za dušo, 35 - letnega Roberta Raja.

Donedavni odlični nogometaš, ki prihaja iz Turnišča, sicer pa pek v Mlinopeku v Murski Soboti, je ob pomoči žene Štefanije, tasta Antona in tašče Angele, ter tudi sinov Tadeja (10) in Reneja (8), namreč postavil jaslice, ki jih sedaj občudujejo tako domačini in gostje iz bližnjih term ter drugih turističnih destinacij, kot tudi mnogi namenski obiskovalci in mimoidoči, katerih v tem delu Prlekije ne manjka. Robert nam pove, da so dobrodošli vsi, ki jih zanimajo njihove lepe jaslice, katere bodo vsi lahko občudovali najmanj tja do srede januarja prihodnje leto. Naredili so jim tudi smerokaze po Veržeju...

Robert nam pove, da se je iz Turnišča v Veržej priženil pred enajstimi leti (2002), kjer ni imel jezikovnih ovir, saj tudi njegova tašča Angela izvira iz Prekmurja (Odranci), pa tudi drugih težav ni bilo, saj so pri vsem enotni in razumevajoči, od dedka in babice, hčerke in zeta in dveh vnukov oz. sinov. Povsod poprimejo in s skupnimi močmi premagajo vse ovire. In tako je tudi pri jaslicah, čeprav tukaj, razen veliko ljubezni in dela, ni drugih težav. „Že od malega sem se zaljubil v jaslice in to sem počel tudi prej, ko sem živel v Turnišču. Takrat so nastajale manjše jaslice, ki so tudi bile lepe. Ko sem prišel sem v Veržej, sem videl, da se tudi tukaj veliko daje na praznovanje Božiča in postavitev jaslic, saj je tukaj tudi vas Banovci, kjer imajo vsako leto tudi Božično vas. To me je gnalo, da sem se odločil doma postaviti nekoliko večje jaslice, ki bi lahko pritegnile poglede ljudi, ki jim je to pri srcu. In tako imamo sedaj, že deveto leto, tukaj velike jaslice", razlaga Robert, ki ima pri pripravi in postavitvi jaslic največ dela.

Najprej je bilo potrebno v okolici Rakovega Škocjana nabrati kar 30 zabojev maha, potem sledi postavitev lesene konstrukcije-barake, v katere se postavljajo jaslice. „Poleg številnih takšnih in drugačnih objektov, ki predstavljajo Betlehem, božičkov grad z jaslicami, treh modrih mož: Melhiora, Gašperja in Boltežara, Marije in Jožefa, ter novorojenega deteta Jezuščka v jaslicah, je po okolici še dobrih 600 ovčk ter okoli 80 pastirjev, torej skupaj nad 700 figuric. Seveda so zraven tudi vodnjaki, mlini, zvezdice in drugi okraski, ki vse skupaj dopolnjujejo. Predvsem konstrukcijo so mi pomagali postaviti tast in prijatelji, figure, okrasitve in ostalo pa sem večinoma zlagal sam. Vse skupaj je trajalo kar mesec dni. Ob vikendih sem delal neprekinjeno, med tednom pa od 14. ure ko sem prišel iz službe, pa vse do 21. ure. In tako vsak dan, kar pomeni, da je dela dejansko veliko. A mi ni žal; to me veseli in tudi v bodoče ne bom odnehal.

Ob koncu so tudi izvedeli, da se družini Raj in Cedula odlično razumejo z vsemi sosedi, dobro sodelujejo tudi z domačimi duhovniki, pomurskimi zdravilišči in termami, ter tudi agencijami in drugimi organizatorji izletov, tako da ni redkost, da se pri ogledu njihovih jaslic, poleg individualnih in družinskih obiskov, zaustavijo tudi polni avtobusi obiskovalcev tako iz vse Slovenije, kot tudi iz tujine. Robert Raj še pove, da je hvaležen domačemu županu Slavku Petovarju, ki je skupaj z občinskim svetom in občinsko upravo omogočil, da v času delovanja jaslic, koristijo „občinsko" elektriko. In to je tudi vse, kar dobijo za svoj trud...

Jaslice so neločljivo povezane z božičem

Znamenje Jezusovega rojstva, kot nekateri pravijo za jaslice, je bilo ustvarjeno s ciljem, da bi si verniki lažje predstavljali svetopisemske dogodke, zato so morale biti kar se da nazorne. Običaj postavljanja jaslic naj bi se razvil iz srednjeveških duhovnih iger (misterijev), žive osebe pa so sčasoma zamenjale iz lesa izrezane osebe. Prve jaslice na Slovenskem so se pojavile leta 1644, v slovenske domove pa so se razširile v 19. stoletju. Jaslice se postavljajo na sveti večer in so središče božičnega razpoloženja. Sprva je bil gospodar tisti, ki je postavljal jaslice, kasneje pa so to prevzeli otroci. Sploh pa so jaslice nadaljevanje izročila naših prednikov. Kdaj so se prvič pojavile, se ne ve točno, nekateri menijo, da že v 4. stoletju. Vemo pa, da je prve žive jasli za božič postavil Frančišek Asiški leta 1223. Strokovnjaki menijo, da so se jasli razvile iz duhovnih iger, ki so obravnavale Kristusovo življenje.
Prve jasli so bile preprosta košara ali korito s slamo in detetom iz lesa ali gline. Kasneje so razni umetniki ustvarili prave umetnine, s katerimi se ponašajo mnogi svetovni muzeji. V Sloveniji so prve jaslice postavili jezuiti v Ljubljani v 17. stoletju, omenjenega leta 1644. Jaslice so lahko zelo različne po velikosti in po uporabljenih materialih. Če občudujemo jasli in bi jih radi imeli doma malo drugačne od tistih kupljenih, si jih lahko naredimo tudi sami. Sicer pa ni važno, ali bodo jaslice bogate in mojstrsko izdelane, glavno je, da so narejene z ljubeznijo in da se pri delu zabavamo s svojim najdražjimi, in da so slednje namenjene tradiciji in ljubezni...

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zanimivosti Jezuščka varuje nad 700 pastirjev in ovčk!