V Gasilskem domu Zbigovci se je trlo otrok in njihovih spremljevalcev

Majolkin MiklavžPodobno kot vsako leto, ko se začne veseli december z obiskom prvega dobrega moža Miklavža, so zraven tudi letos bili aktivisti Turističnega društva Majolka. V sodelovanju s PGD Zbigovci so namreč spet pripravili lep dogodek za najmlajše iz Zbigovcev in okolice. Tokrat se je prireditve z obiskom sv. Miklavža in obdaritvijo udeležilo kar 105 otrok, ki so v prostore domačega gasilskega doma prišli s svojimi starši, dedki, babicami...

„Majolkin

Med srčnimi bolniki skrajnega severovzhoda države je dišalo po pečenem kostanju

Koronarci KonjiščeKoronarno društvo Radenci, ki združuje okrog 140 članic in članov (srčno – žilnih bolnikov) iz širšega območja severovzhodne Slovenije, predvsem, iz Pomurja in Slovenskih goric, s številnimi dejavnostmi, nenehno skrbi za boljše počutje članstva in sploh društva. Tako kot celo leto, se številne aktivnosti, kot so strokovna predavanja, na katerih članstvo in vse druge seznanjajo o različnih temah povezanih s srčnimi in žilnimi obolenji, delavnice, predstavitve, telovadba, vaje, izleti, hoje..., vrstijo tudi v teh jesenskih dnevih.

Koronarcem druženje veliko pomeni

Župnik ji je doma ob obhajilu podelil sveto hostijo

Terezija Kocbek - jubilejŽe nekoč, ko še ni bilo avtomobilov in drugih prevoznih sredstev, ko ljudje niso toliko hodili od hiše do hiše, saj so morali hoditi peš, so se mnogi bolj kot danes veselili obiskov. A tudi tokratnega obiska, ko so se številni pripeljali z avtomobili, se je še posebej razveselila 90 - letna slavljenka Terezija Kocbek, ki živi na Orehovskem Vrhu, dober streljaj iz Gornje Radgone, z ene in iz Radencev z druge strani. Ob njenem lepem življenjskem jubileju, sta jo namreč obiskali delegaciji Rdečega križa in župnijskega Karitasa, ki so ji prišli voščit za njen 90. rojstni dan, ki ga je praznovala v družbi svojih najbližjih. Delegacijo KO RK Črešnjevci - Zbigovci sta predstavljala predsednik Janko Avguštin in Dragica Vrbančič, delegacijo Karitasa pa: Cvetka Kurnik, Mira Hamler in Ana Rauter, ter radgonski župnik Franc Hozjan. Po izrečenih čestitkah in izročitvi priložnostnih daril, je župnik Hozjan slavljenko povabil k sv. obhajilu in ji podelil sv. hostijo. Šele po vseh opravljenih formalnostih, so bili vsi povabljeni k bogato obloženi mizi, ki sta jo pripravila »stara« gospodarja posesti Dragica in Franc Kocbek.

Terezija Kocbek z Orehovskega Vrha obeležila visok življenjski jubilej

Negovski gasilci ob njegovem visokem jubileju obiskali tovariša Maksa Lončariča

Maks Lončarič jubilejTe dni, ko praznuje Maks Lončarič lep okrogel jubilej – 80. rojstni dan, so ga med drugimi obiskali tudi gasilski tovariši. Na njegovem domu v Negovi, natančneje v zaselku Negovska vas, kjer živi, je prijaznega Maksa obiskala močna gasilska delegacija PGD Negova, kjer je tudi sam član že več kot 60 let, na čelu z aktualnim predsednikom Štefanom Puckom. Po opravljenih čestitkah in izročenem darilu, so obiskovalci in gostje zasedli bogato obloženo mizo, za kar sta poskrbeli hčerka Jožica in slavljenčeva žena Pepika. Potem, ko so ob napitnici »Kolko kapljic tolko let...«, nazdravili s penino, kot se za tak jubilej spodobi, je stekel prijazen pogovor s slavljencem. Ob tem so obujali tudi spomine na Maksovo prehojeno pot v gasilkah vrstah PGD Negova.

Če je nekdo član gasilske druščine več kot 60 let...

Puconci so gostili tradicionalni prireditvi Dödolijada (zmaga v Pečerovce) in Zlata kijanca (zmaga v Bodonce)

DödolijadaKulturno-turistično društvo (KTD) Puconci, je na igriščih ob puconski osnovni šoli pripravilo svoji tradicionalni prireditvi, 16. Dödolijado in 21. Zlata kijanco, prvič pa tudi biciklijado. Ob zanimivem kulinaričnem tekmovanju v pripravi priljubljene prekmurske jedi – dödolov, je potekala tudi kulinarična razstava domačih jedi, ob vseh teh dobrotah pa so se marsikomu pocedile sline, mnogi rekreativci pa so se podali na daljše ali krajše kolesarske potepe. Pod žgočim soncem in odprtim ognjem, kar za tekmovalke in tekmovalce, ni bilo ravno prijetno, se je zbralo več kot 30 ekip, sestavljenih iz članov iz društev in vasi, ki so na svojevrsten način prikazali tradicionalno jed naših dedkov in babic.

Prijetne dišave po dödolih so pritegnile množice

V praksi potrjujejo „demenci prijazno točko"

Sprehod DSO GRPodobno kot že nekaj let so v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona svetovni dan Alzheimerjeve bolezni obeležili s pohodom ali sprehodom v bližnji mestni park. Že zjutraj je na enoti za stanovalce z demenco, vladalo posebno vzdušje. Po zajtrku so se namreč stanovalci ob pomoči domskega osebja uredili, oblekli, nekateri so si pripravili invalidske vozičke in »hojice« ter se že pred napovedano uro zbrali v avli doma. Kot prostovoljci so se jim pridružili še nekateri iz bivalne enote in nekaj zaposlenih ter direktor DSO, mag. Marjan Žula. Kmalu je povorka počasi krenila proti bližnjemu mestnemu parku.

Sprehod za spomin ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni

Srečali so se maturanti generacije 1953/54, med njimi tudi upokojeni nadškof in številne druge znane osebnosti

Maturantje Prve gimnazije MBPoletje je med drugim tudi čas, ko se srečujejo nekdanji sošolci ob takšnih in drugačnih obletnicah mature. In takšna srečanja, druženja in obujanje spominov na mlada, osnovnošolska ali srednješolska leta, so vedno prijetna in vesela. Toliko bolj, če se srečajo dedki in babice, ki so maturirali pred častitljivimi 65 leti. Prav takšno srečanje je pred dnevi potekalo v Mariboru in posredno v Slovenskih goricah, saj od tam prihaja veliko maturantov. Polde Matjašič iz Lenarta je namreč poskrbel za nepozabno srečanje in druženje maturantov generacije 1953/54 nekdanje realke/prve gimnazije Maribor.

Maturirali so pred davnimi 65 leti

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Jezuščka varuje nad 700 pastirjev in ovčk!

( 2 Ocen ) 

Pri družinah Raj in Cedula v Veržeju, so upravičeno ponosni na svoje jaslice, ki jih občudujejo sosedje, gostje in mimoidoči

Jasli VeržejV različnih slovenskih krajih, bodisi na prostem, pod zemljo, v hiši, stanovanju, kapelici ali cerkvi, je v teh dneh na ogled veliko lepih jaslic, ki nas v tem božičnem času, v takšnih in drugačnih oblikah, iz takšnih in drugačnih materialov, živih in umetnih, povezujejo z Jezusovim rojstvom. In med tistimi, ki so še posebej ponosni na svoje jaslice so tudi člani družin Raj in Cedula iz Veržeja v Prlekiji. Tam, dober streljaj od znamenitega Babičevega mlina na reki Muri, z ene, ter iz Term Banovci, z druge strani, vsako leto poskrbijo za nepozabno „božično dekoracijo", a so se letos še posebej potrudili. To še posebej velja za idejnega vodjo, ki porabi največ časa in tudi finančnih sredstev, za izdelavo jaslic, ki so dejansko nekaj posebnega, prava paša za oči in obliž za dušo, 35 - letnega Roberta Raja.

Donedavni odlični nogometaš, ki prihaja iz Turnišča, sicer pa pek v Mlinopeku v Murski Soboti, je ob pomoči žene Štefanije, tasta Antona in tašče Angele, ter tudi sinov Tadeja (10) in Reneja (8), namreč postavil jaslice, ki jih sedaj občudujejo tako domačini in gostje iz bližnjih term ter drugih turističnih destinacij, kot tudi mnogi namenski obiskovalci in mimoidoči, katerih v tem delu Prlekije ne manjka. Robert nam pove, da so dobrodošli vsi, ki jih zanimajo njihove lepe jaslice, katere bodo vsi lahko občudovali najmanj tja do srede januarja prihodnje leto. Naredili so jim tudi smerokaze po Veržeju...

Robert nam pove, da se je iz Turnišča v Veržej priženil pred enajstimi leti (2002), kjer ni imel jezikovnih ovir, saj tudi njegova tašča Angela izvira iz Prekmurja (Odranci), pa tudi drugih težav ni bilo, saj so pri vsem enotni in razumevajoči, od dedka in babice, hčerke in zeta in dveh vnukov oz. sinov. Povsod poprimejo in s skupnimi močmi premagajo vse ovire. In tako je tudi pri jaslicah, čeprav tukaj, razen veliko ljubezni in dela, ni drugih težav. „Že od malega sem se zaljubil v jaslice in to sem počel tudi prej, ko sem živel v Turnišču. Takrat so nastajale manjše jaslice, ki so tudi bile lepe. Ko sem prišel sem v Veržej, sem videl, da se tudi tukaj veliko daje na praznovanje Božiča in postavitev jaslic, saj je tukaj tudi vas Banovci, kjer imajo vsako leto tudi Božično vas. To me je gnalo, da sem se odločil doma postaviti nekoliko večje jaslice, ki bi lahko pritegnile poglede ljudi, ki jim je to pri srcu. In tako imamo sedaj, že deveto leto, tukaj velike jaslice", razlaga Robert, ki ima pri pripravi in postavitvi jaslic največ dela.

Najprej je bilo potrebno v okolici Rakovega Škocjana nabrati kar 30 zabojev maha, potem sledi postavitev lesene konstrukcije-barake, v katere se postavljajo jaslice. „Poleg številnih takšnih in drugačnih objektov, ki predstavljajo Betlehem, božičkov grad z jaslicami, treh modrih mož: Melhiora, Gašperja in Boltežara, Marije in Jožefa, ter novorojenega deteta Jezuščka v jaslicah, je po okolici še dobrih 600 ovčk ter okoli 80 pastirjev, torej skupaj nad 700 figuric. Seveda so zraven tudi vodnjaki, mlini, zvezdice in drugi okraski, ki vse skupaj dopolnjujejo. Predvsem konstrukcijo so mi pomagali postaviti tast in prijatelji, figure, okrasitve in ostalo pa sem večinoma zlagal sam. Vse skupaj je trajalo kar mesec dni. Ob vikendih sem delal neprekinjeno, med tednom pa od 14. ure ko sem prišel iz službe, pa vse do 21. ure. In tako vsak dan, kar pomeni, da je dela dejansko veliko. A mi ni žal; to me veseli in tudi v bodoče ne bom odnehal.

Ob koncu so tudi izvedeli, da se družini Raj in Cedula odlično razumejo z vsemi sosedi, dobro sodelujejo tudi z domačimi duhovniki, pomurskimi zdravilišči in termami, ter tudi agencijami in drugimi organizatorji izletov, tako da ni redkost, da se pri ogledu njihovih jaslic, poleg individualnih in družinskih obiskov, zaustavijo tudi polni avtobusi obiskovalcev tako iz vse Slovenije, kot tudi iz tujine. Robert Raj še pove, da je hvaležen domačemu županu Slavku Petovarju, ki je skupaj z občinskim svetom in občinsko upravo omogočil, da v času delovanja jaslic, koristijo „občinsko" elektriko. In to je tudi vse, kar dobijo za svoj trud...

Jaslice so neločljivo povezane z božičem

Znamenje Jezusovega rojstva, kot nekateri pravijo za jaslice, je bilo ustvarjeno s ciljem, da bi si verniki lažje predstavljali svetopisemske dogodke, zato so morale biti kar se da nazorne. Običaj postavljanja jaslic naj bi se razvil iz srednjeveških duhovnih iger (misterijev), žive osebe pa so sčasoma zamenjale iz lesa izrezane osebe. Prve jaslice na Slovenskem so se pojavile leta 1644, v slovenske domove pa so se razširile v 19. stoletju. Jaslice se postavljajo na sveti večer in so središče božičnega razpoloženja. Sprva je bil gospodar tisti, ki je postavljal jaslice, kasneje pa so to prevzeli otroci. Sploh pa so jaslice nadaljevanje izročila naših prednikov. Kdaj so se prvič pojavile, se ne ve točno, nekateri menijo, da že v 4. stoletju. Vemo pa, da je prve žive jasli za božič postavil Frančišek Asiški leta 1223. Strokovnjaki menijo, da so se jasli razvile iz duhovnih iger, ki so obravnavale Kristusovo življenje.
Prve jasli so bile preprosta košara ali korito s slamo in detetom iz lesa ali gline. Kasneje so razni umetniki ustvarili prave umetnine, s katerimi se ponašajo mnogi svetovni muzeji. V Sloveniji so prve jaslice postavili jezuiti v Ljubljani v 17. stoletju, omenjenega leta 1644. Jaslice so lahko zelo različne po velikosti in po uporabljenih materialih. Če občudujemo jasli in bi jih radi imeli doma malo drugačne od tistih kupljenih, si jih lahko naredimo tudi sami. Sicer pa ni važno, ali bodo jaslice bogate in mojstrsko izdelane, glavno je, da so narejene z ljubeznijo in da se pri delu zabavamo s svojim najdražjimi, in da so slednje namenjene tradiciji in ljubezni...

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zanimivosti Jezuščka varuje nad 700 pastirjev in ovčk!