Srečali so se maturanti generacije 1953/54, med njimi tudi upokojeni nadškof in številne druge znane osebnosti

Maturantje Prve gimnazije MBPoletje je med drugim tudi čas, ko se srečujejo nekdanji sošolci ob takšnih in drugačnih obletnicah mature. In takšna srečanja, druženja in obujanje spominov na mlada, osnovnošolska ali srednješolska leta, so vedno prijetna in vesela. Toliko bolj, če se srečajo dedki in babice, ki so maturirali pred častitljivimi 65 leti. Prav takšno srečanje je pred dnevi potekalo v Mariboru in posredno v Slovenskih goricah, saj od tam prihaja veliko maturantov. Polde Matjašič iz Lenarta je namreč poskrbel za nepozabno srečanje in druženje maturantov generacije 1953/54 nekdanje realke/prve gimnazije Maribor.

Maturirali so pred davnimi 65 leti

Gasilci pred upokojenkami in veterani

Bujta repaV okviru 24. Pomurskega poletnega festivala, ko so v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi jubilejno, 10. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In ni nič nenavadnega, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne dediščine. In v neuradni svetovni prestolnici bujte repe Veliki Polani je tokrat nastopilo 14 predvsem domačih ekip iz Prekmurja, samo tekmovanje pa je potekalo pod vodstvom Nine Lebar, in pod budnim očesom članov strokovne komisije (Strokovna učitelja kuharstva na SŠGT Radenci, Zdenka Tompa in Dušan Zelko, ter vodja kuhinje v hotelu Lipa v Lendavi, Jože Horvat). Pri kuhanju na odprtem ognju in v kotličku, je tekmovalcem gotovo bilo zelo vroče, kajti že brez ognja je bila temperatura krepko nad 30 stopinj, a ker je šlo bolj za druženje kot zmago, ni bilo nobene bojevitosti in vsi so se vmes hladili s tekočimi pripomočki.

Desetič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe

Uličarji pred „Šestko" in Brodarji

Vaške igre LutverciNa domačem nogometnem igrišču Lutvercih je tamkajšnje Športno društvo Luverci, minuli konec tedna, pripravilo vaške šaljive igre ter streljanje s fračo. Zanimivih iger se je udeležilo pet ekip, ob tem se je v streljanju s fračo borilo 30 oseb, od tega 23 moških in sedem žensk. Številni gledalci pa so uživali v smehu, saj so duhovite in predvsem šaljive, predvsem starinske igre, bile vesele in smešne, a ne tudi za tekmovalce, ki so pogosto bili mokri in so morali premagati mnoge ovire.

Na vaških igrah v Lutvercih jih je 30 streljajo s fračo

Ob visokem življenjskem jubileju trije predsedniki obiskali in obdarili lovskega tovariša Jožeta Vogrina

LD Negova VogrinV Lovski družini Negova, kjer posebno pozornost namenjajo izobraževanju in usposabljanju članstva, ter še zlasti varovanju narave, okolja in prostoživečih živali, posebno pozornost namenjajo tudi svojim starejšim prijateljem jubilantom. Nikoli namreč ne pozabijo na svoje tovariše, člane zelene bratovščine, ki že desetletja aktivno delujejo v lovskih organizacijah, hkrati pa imajo okrogel življenjski jubilej. In tako je te dni delegacija LD Negova, v sestavi aktualnega starešine – predsednika Marjana Kšela, ter njegovih predhodnikov Slavka Lončariča, ki je LD Negova vodil 14 let, in Vlada Rojka, ki je bil starešina tri mandate oz. 12 let, obiskala enega najstarejših lovskih tovarišev Jožeta Vogrina, ki je obeležil 85. rojstni dan, hkrati pa je že skorajda pol stoletja lovec in član LD Negova. V Spodnjih Ivanjcih, kjer slavljenec domuje, se je prijetnemu srečanju, obdarovanju in čestitanju, ob lepo obloženi mizi, za kar sta poskrbeli njegova soproga Zvonka in sin Robert, pridružil še sosed, sicer aktualni tajnik LD Negova, Andrej Slogovič.

Ljubi naravo in divjad, v gozd bo hodil, dokler ga bodo noge nesle

Upokojenci nismo nikomur v breme

Upokojenci Slovenske goriceUpokojenci na območju Slovenskih goric se zavedajo, da lahko samo s skupnimi močmi dosežejo več pri reševanju takšnih in drugačnih problemov "tretje generacije". Zato, ne glede na dejstvo, da se je tudi nekdanja občina Lenart že pred leti razdelila na, najprej štiri, nato na šest novih občin, so upokojenci z tega območja še naprej ostali zelo povezani in enotni. Več kot 2.500 upokojencev, ki so včlanjeni v sedmih upokojenskih društvih: Benedikt (predsednik oz. zastopnik: Milan Hlevnjak), Cerkvenjak (Feliks Fekonja), Sv. Jurij (Hermina Križovnik), Lenart (Franc Belšak), Sv. Ana (Milan Bauman), Sv. Trojica v Slovenskih goricah (Ivan Herič) in Voličina (Stanko Kranvogel) v občinah: Benedikt, Cerkvenjak, Lenart in Sveta Ana, Sveta Trojica in Sveti Jurij, je namreč povezanih v Zvezo društev upokojencev (ZDU) Slovenskih goric, kjer s skupnimi močmi in enotni urejajo vse svoje potrebe in aktivnosti, in so s takšnim načinom zelo zadovoljni.

Kar 500 upokojencev Slovenskih goric na slikoviti Sveti Ani

Ni vsaka riba „hotiška riba" - letos so ponudili dve toni rib in niti ene niso vrnili v Muro...

Hotiški ribiški dneviDrugo polovico minulega tedna, od četrtka do sobote, je eno najlepših in večjih panonskih vasi Hotizo, zaznamovala njihova največja turistična prireditev, tradicionalni 24. Hotiški ribiški dnevi, ki jo je spet odlično pripravilo Turistično društvo Hotiza. Hotiški ribiški dnevi so tradicionalna poletna turistična prireditev, ki obiskovalcem nudi kulinarične in kulturne užitke ob pristni domači kapljici. Vzporedno s kulturnimi dogodki, med katerimi izstopa mednarodna likovna kolonija z naslovom "Življenje ob reki Muri" pa so obiskovalci, ki jih je bilo veliko od blizu in daleč, ne le iz Slovenije, temveč zlasti iz sosednjih držav, Hrvaške, Madžarske in Avstrije, spoznavali tukajšnje življenje in neokrnjeno naravo ob reki Muri. Z omenjeno prireditvijo pa sovpadajo tudi izvrstne murske ribe, pripravljene na "hotiški način", saj kot pribito drži slogan: Ni vsaka riba – hotiška riba.

V Hotizi je potekala tradicionalna turistično - kulinarična in kulturna prireditev, 24. „Hotiški ribiški dnevi 2019

Tudi 25. žetev zlatega klasa na Stari Gori pritegnila lepo pozornost

Žetev Stara GoraV današnjem času, ko večino kmečkih del opravijo stroji in mehanizacija, če že ne roboti, je prireditev Žetev zlatega klasa, ki jo Društvo kmečkih žena Sv. Jurij ob Ščavnici, prireja že 25 let, hvalevredna zgodba. Društvo vsako leto na Stari Gori, ob edinem delujočem mlinu na veter v Sloveniji, prireja žetev in košnjo pšenice na stari način. Organizatorji prireditve: Društvo kmečkih žena Sv. Jurij ob Ščavnici, KGZS - Javna služba kmetijskega svetovanja Gornja Radgona in PGD Stara Gora, so tudi letos pritegnili lepo število obiskovalcev, ki so si ogledali to zanimivo etnografsko obarvano prireditev. Poleg obiskovalcev in tekmovalcev v starih opravilih je bilo zraven tudi kar nekaj gostov, kot so: župan občine Sv. Jurij ob Ščavnici Anton Slana, poslanka DZ RS Mojca Žnidarič, župan občine Lovrenc na Pohorju Marko Rakovnik, Vinska kraljica Slovenije Meta Frangež in vinska kraljica DV Mala Nedelja Danijela Kosi.

Podeželske ženske ohranjajo tradicijo žetve in mlatitve

Veliko zabave, penin, vina in kulinarike na 13. dnevu odprtih kleti

Dan odprtih kletiNa Gornjem grisu v Gornji Radgoni, kjer domujejo glavne vinske kleti družbe Radgonske gorice, in vse tja do mostu na reki Muri, je bilo minulo nedeljo sila veselo in razigrano, kot se tudi spodobi za mesto penine in sejmov. Na sporedu je namreč bil že 13. dan odprtih kleti! Vreme in razpoloženje sta bila »od sonca razvajena« in organizatorji iz podjetja Radgonske gorice so poskrbeli, da nikomur ni bil dolgčas, pa tudi žejen ali lačen nihče ni bil.

Zlata penina je leto dni zorela na dnu reke Mure

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Jezuščka varuje nad 700 pastirjev in ovčk!

( 2 Ocen ) 

Pri družinah Raj in Cedula v Veržeju, so upravičeno ponosni na svoje jaslice, ki jih občudujejo sosedje, gostje in mimoidoči

Jasli VeržejV različnih slovenskih krajih, bodisi na prostem, pod zemljo, v hiši, stanovanju, kapelici ali cerkvi, je v teh dneh na ogled veliko lepih jaslic, ki nas v tem božičnem času, v takšnih in drugačnih oblikah, iz takšnih in drugačnih materialov, živih in umetnih, povezujejo z Jezusovim rojstvom. In med tistimi, ki so še posebej ponosni na svoje jaslice so tudi člani družin Raj in Cedula iz Veržeja v Prlekiji. Tam, dober streljaj od znamenitega Babičevega mlina na reki Muri, z ene, ter iz Term Banovci, z druge strani, vsako leto poskrbijo za nepozabno „božično dekoracijo", a so se letos še posebej potrudili. To še posebej velja za idejnega vodjo, ki porabi največ časa in tudi finančnih sredstev, za izdelavo jaslic, ki so dejansko nekaj posebnega, prava paša za oči in obliž za dušo, 35 - letnega Roberta Raja.

Donedavni odlični nogometaš, ki prihaja iz Turnišča, sicer pa pek v Mlinopeku v Murski Soboti, je ob pomoči žene Štefanije, tasta Antona in tašče Angele, ter tudi sinov Tadeja (10) in Reneja (8), namreč postavil jaslice, ki jih sedaj občudujejo tako domačini in gostje iz bližnjih term ter drugih turističnih destinacij, kot tudi mnogi namenski obiskovalci in mimoidoči, katerih v tem delu Prlekije ne manjka. Robert nam pove, da so dobrodošli vsi, ki jih zanimajo njihove lepe jaslice, katere bodo vsi lahko občudovali najmanj tja do srede januarja prihodnje leto. Naredili so jim tudi smerokaze po Veržeju...

Robert nam pove, da se je iz Turnišča v Veržej priženil pred enajstimi leti (2002), kjer ni imel jezikovnih ovir, saj tudi njegova tašča Angela izvira iz Prekmurja (Odranci), pa tudi drugih težav ni bilo, saj so pri vsem enotni in razumevajoči, od dedka in babice, hčerke in zeta in dveh vnukov oz. sinov. Povsod poprimejo in s skupnimi močmi premagajo vse ovire. In tako je tudi pri jaslicah, čeprav tukaj, razen veliko ljubezni in dela, ni drugih težav. „Že od malega sem se zaljubil v jaslice in to sem počel tudi prej, ko sem živel v Turnišču. Takrat so nastajale manjše jaslice, ki so tudi bile lepe. Ko sem prišel sem v Veržej, sem videl, da se tudi tukaj veliko daje na praznovanje Božiča in postavitev jaslic, saj je tukaj tudi vas Banovci, kjer imajo vsako leto tudi Božično vas. To me je gnalo, da sem se odločil doma postaviti nekoliko večje jaslice, ki bi lahko pritegnile poglede ljudi, ki jim je to pri srcu. In tako imamo sedaj, že deveto leto, tukaj velike jaslice", razlaga Robert, ki ima pri pripravi in postavitvi jaslic največ dela.

Najprej je bilo potrebno v okolici Rakovega Škocjana nabrati kar 30 zabojev maha, potem sledi postavitev lesene konstrukcije-barake, v katere se postavljajo jaslice. „Poleg številnih takšnih in drugačnih objektov, ki predstavljajo Betlehem, božičkov grad z jaslicami, treh modrih mož: Melhiora, Gašperja in Boltežara, Marije in Jožefa, ter novorojenega deteta Jezuščka v jaslicah, je po okolici še dobrih 600 ovčk ter okoli 80 pastirjev, torej skupaj nad 700 figuric. Seveda so zraven tudi vodnjaki, mlini, zvezdice in drugi okraski, ki vse skupaj dopolnjujejo. Predvsem konstrukcijo so mi pomagali postaviti tast in prijatelji, figure, okrasitve in ostalo pa sem večinoma zlagal sam. Vse skupaj je trajalo kar mesec dni. Ob vikendih sem delal neprekinjeno, med tednom pa od 14. ure ko sem prišel iz službe, pa vse do 21. ure. In tako vsak dan, kar pomeni, da je dela dejansko veliko. A mi ni žal; to me veseli in tudi v bodoče ne bom odnehal.

Ob koncu so tudi izvedeli, da se družini Raj in Cedula odlično razumejo z vsemi sosedi, dobro sodelujejo tudi z domačimi duhovniki, pomurskimi zdravilišči in termami, ter tudi agencijami in drugimi organizatorji izletov, tako da ni redkost, da se pri ogledu njihovih jaslic, poleg individualnih in družinskih obiskov, zaustavijo tudi polni avtobusi obiskovalcev tako iz vse Slovenije, kot tudi iz tujine. Robert Raj še pove, da je hvaležen domačemu županu Slavku Petovarju, ki je skupaj z občinskim svetom in občinsko upravo omogočil, da v času delovanja jaslic, koristijo „občinsko" elektriko. In to je tudi vse, kar dobijo za svoj trud...

Jaslice so neločljivo povezane z božičem

Znamenje Jezusovega rojstva, kot nekateri pravijo za jaslice, je bilo ustvarjeno s ciljem, da bi si verniki lažje predstavljali svetopisemske dogodke, zato so morale biti kar se da nazorne. Običaj postavljanja jaslic naj bi se razvil iz srednjeveških duhovnih iger (misterijev), žive osebe pa so sčasoma zamenjale iz lesa izrezane osebe. Prve jaslice na Slovenskem so se pojavile leta 1644, v slovenske domove pa so se razširile v 19. stoletju. Jaslice se postavljajo na sveti večer in so središče božičnega razpoloženja. Sprva je bil gospodar tisti, ki je postavljal jaslice, kasneje pa so to prevzeli otroci. Sploh pa so jaslice nadaljevanje izročila naših prednikov. Kdaj so se prvič pojavile, se ne ve točno, nekateri menijo, da že v 4. stoletju. Vemo pa, da je prve žive jasli za božič postavil Frančišek Asiški leta 1223. Strokovnjaki menijo, da so se jasli razvile iz duhovnih iger, ki so obravnavale Kristusovo življenje.
Prve jasli so bile preprosta košara ali korito s slamo in detetom iz lesa ali gline. Kasneje so razni umetniki ustvarili prave umetnine, s katerimi se ponašajo mnogi svetovni muzeji. V Sloveniji so prve jaslice postavili jezuiti v Ljubljani v 17. stoletju, omenjenega leta 1644. Jaslice so lahko zelo različne po velikosti in po uporabljenih materialih. Če občudujemo jasli in bi jih radi imeli doma malo drugačne od tistih kupljenih, si jih lahko naredimo tudi sami. Sicer pa ni važno, ali bodo jaslice bogate in mojstrsko izdelane, glavno je, da so narejene z ljubeznijo in da se pri delu zabavamo s svojim najdražjimi, in da so slednje namenjene tradiciji in ljubezni...

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zanimivosti Jezuščka varuje nad 700 pastirjev in ovčk!