Minuli konec tedna, zadnji v mesecu novembru, je bilo sila veselo in razigrano v družini Lovrec iz Prlekije. Kako tudi ne, ko pa sta ponovno, po šestdesetih letih zakona, obnovila poročne zaobljube, Ana (rojena leta 1938) in Leopold Lovrec (1929) iz Trnovcev, v prleški občini Sveti Tomaž. Civilni obred biserne poroke je v Kulturnem domu, opravil župan občine Sveti Tomaž, Mirko Cvetko, cerkveni obred ter sveto mašo pa farni župnik Tomislav Roškarič. Ani in Leopoldu so se v zakonu rodili štirje sinovi (Milan, Franc, Mirko in Janez) in dve hčerki (Ivanka in Olga). Jesen življenja jima lepša štirinajst vnukov in osem pravnukov.
Tik pred začetkom prazničnega decembra, enako kot pred pol stoletja, ko sta se mlada soseda zaljubila in poročila, sta svojo zlato poroko obeležila Marija in Ciril Rajter iz Sp. Ročice pri Benediktu. In pri njiju popolnoma drži tisto, kar sta zapisala v povabilu na zlatoporočno slavje, in sicer „Poroka združi dve ločeni črti v eno; dvema življenjema brez smisla določi delo in podvoji moč posameznika, da ga lahko opravi; dvema osebama podeli razlog za življenje in nekaj, kar je vredno živeti". Zlato poroko sta Marija in Ciril praznovala v krogu domačih in prijateljev, na isti dan kot sta se pred petdesetimi leti poročila.. Svojo zvestobo sta tudi tokrat potrdila pred matičarjem, katerega je poosebljal župan občine Benedikta Milan Gumzer, in v farni cerkvi sv. Benedikta.
V krogu domačih in prijateljev sta 60 let skupnega zakonskega življenja - biserno poroko, praznovala Ivanka in Janez Sedej iz Žepovcev v Apaški dolini. Zakonsko zvestobo sta potrdila ob civilni poroki, ki jo je opravil župan občine Apače Franc Pižmoht, ki je ob tej priliki bisernoporočencema izročil svečano listino občine Apače. Ivanka se je rodila leta 1936 v Radovici pri Metliki. Janez pa je rojen leto pozneje na Cerkljanskem, ta del Slovenije je po prvi svetovni vojni pripadel Italiji. Ivanka in Janez sta med drugo svetovno vojno doživela veliko hudega. Že leta 1942 je italijanski okupator Ivankinega očeta odpeljal na Rab, odkoder se ni vrnil. Janezov oče pa je kot partizan ostal v Dachau. Od treh bratov, ki so bili v partizanih je najmlajši padel aprila 1945. Njegovo rojstno vas pa so Nemci novembra 1943 požgali.Odletela je hrvaška kapa, tekla je slovenska penina
Nadaljuje se odlično sodelovanje slovenskih in hrvaških mejnih organov ob reki Muri
Podobno kot že vsa leta od osamosvojitve, je tudi zadnji dan leta 2013, že enaindvajsetič po vrsti potekal tradicionalni dogodek, ki vsako leto znova potrjuje dobro sodelovanje mejnih organov sosednjih držav Slovenije in Hrvaške. Na mostu čez reko Muro med mednarodnima mejnima prehodoma, Petišovci na slovenski in Murskim Središčem na hrvaški strani, so se namreč znova srečali slovenski in hrvaški policisti, ki odlično sodelujejo že od postavitve meje med državama. In kot je že tradicija, eden od komandirjev policijskih postaj Petišovci in Mursko Središče v reko vrže svojo kapo z željo, da izginejo vse slabe stvari in da v novem letu ostanejo le dobre. Tokrat je v reko vrgel kapo načelnik PP Mursko Središče Miljenko Vrbanec (Lani: Ernest Bedek, takratni komandir PMP Petišovci, ki ga je sedaj nasledil Janko Šobak), ki je poudaril, da je sodelovanje policistov z obeh bregov Mure izjemno, da delo opravljajo profesionalno, zanima pa jih le sodelovanje, ne pa politika. Dodal je tudi, da je vsakoletno srečanje na mostu čez Muro dobrososedska tradicija, ki se mora ohranjati.
Potem, ko je ob srečanju delavcev mejnih organov na mostu leta 1992 veter odpihnil kapo enemu od policistov, je metanje kape v Muro, vsa ta leta tradicionalni običaj, da slovenski in hrvaški policisti zadnji delovni dan v letu v znak dobrega sodelovanja izmenično žrtvujejo kapo. Tudi enaindvajseto kapo so opremili z navodili v slovenskem, hrvaškem in angleškem jeziku, kjer je zapisano, za kakšen namen pravzaprav gre, dodani pa sta telefonski številki obeh policijskih postaj, iz Petišovcev in Murskega Središča, v njej pa je tudi prošnja najditelju, naj jo vrne v Petišovce ali Mursko Središče. Pred šestimi leti so tako dobili vrnjeno eno od kap, ki jo je vrgel v Muro petišovski komandir, našli pa so jo v Osijeku. Čeprav so se z vstopom Hrvaške v EU njeni obmejni policisti iz Murskega Središča preselili h kolegom na slovenski mejni prehod v Petišovce in zdaj delajo skupaj, potniki pa se ustavijo le enkrat, so ohranili tradicijo, oba komandirja pa sta se zavzela, da bi tradicija ostala tudi v bodoče. Zanimivo je tudi, da tokrat prvič na sredini mostu oziroma na mejni črti, ni pa bilo carinikov, saj jih na mejnih prehodih ni več.
Kot sta povedala oba komandirja, Janko Šobak in Miljenko Verbanec, so nekaj začetnih težav ob spremembah uspešno premagali, večjih zapletov ni bilo, tudi zastojev na prehodu ne, sodelovanje med policisti obeh držav pa ocenjujeta kot zelo dobro. Od tokratnem srečanju policistov z obeh strani reke Mure, ki se je končalo s kozarcem penine, na slovenski strani, smo med drugim slišali, da mednarodni mejni prehod Petišovci – Mursko Središče, letno prečka okoli milijon motornih vozil in 2,5 milijona potnikov. Povečuje se zlasti tovorni promet, saj se je v zadnjem času skoraj podvojil.
