Pomembno je tudi nedeljsko dopoldansko druženje

Bolšji sejem OrehovciOb gasilskem domu PGD Orehovci, tik ob regionalni cesti Gornja Radgona – Ptuj, že vrsto let deluje bolšji sejem, ki se ne glede na letni časi, odvija vsako prvo nedeljo v mesecu. Na sejmu svoje predmete, ne nove, pač pa stare, prodajajo tisti, ki jih niso odvrgli v smeti in se zavedajo, da bi jih lahko kdo še uporabil. Sejem je zanimiv tudi za zbiratelje starin, saj so mnogi predmeti stari, nekateri tudi več kot sto let. Kot so nam povedali organizatorji iz PGD Orehovci, je sejem namenjen tudi nedeljskemu dopoldanskemu druženju, ki ga je v zadnjem času, ko imamo vsi preveč obveznosti, vse manj. Za nekatere domačine in tudi sosede iz vasi v okolici in celo iz Gornje Radgone in Radencev, je prva nedelja v mesecu, ravno zaradi orehovskega sejma, postala pravi praznik.

Bolšji sejem v Orehovcih še deluje

Zlati medalji tudi v Kranj in Ljubljano

Antonovanje 2019V Jeruzalemsko – Ormoških vinorodnih goricah, natančneje na Kogu, vasici v ormoški občini ob hrvaški meji, so tudi letos ob godu sv. Antona puščavnika pripravili številne prireditve, ki so jih poimenovali „Antonovanje 2019". In čeprav se je v dobrem tednu (Antonov koncert MePZ Prosvetnega društva Ruda Sever Gorišnica; Kulinarični večer na Turistični kmetiji Hlebec; Prireditev „Čurke in vino 2019"; Antonovo kegljanje z lokalno ponudbo na stojnicah; pogovor na temo "Priložnosti podeželja in lokalnih ponudnikov"; Čurkarijada s kulinaričnim razvajanjem - Odprta kuhinja, pokušina čurk in vina, stojnice lokalnih ponudnikov, pester program, prihod slovenskega vinskega kraljestva, 11. razstava na temo reje prašičev...; Romanje k Sv. Antonu Puščavniku; sv. maša za žive in pokojne prašičerejce ter zdravje pri živini;10. srečanje vozil Steyr kluba Kog in starodobnikov, srečanje domačih ansamblov in folklornih skupin, lokalna ponudba na stojnicah...), je bilo v ospredju ocenjevanje čurk s strokovno komisijo in komisijo potrošnikov. Čeprav je vse dogajanje bilo zelo zanimivo posebej kaže omeniti tudi kulinarični dogodek na Turistični kmetiji Hlebec, kjer so obiskovalce počastili s šesthodnim menijem, v katerem so kraljevale kašnate klobase oz. čurke, kot jim pravijo domačini. Tradicionalni lokalni kuhinji so – kot to vedo pri Hlebcu – vnesli pridih sodobnosti.

„Antonovanje 2019

Pripravili so prvo izmenjevalnico otroških oblačil in igrač, ki je mnogim omogočila trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe

Izmenjevalnica oblačil in igračPo decembrski izjemno uspešni „izmenjevalnici" oblačil in obutve za otroke in odrasle, je v sodelovanju radgonske Iniciative Rastišče, skupaj s soboško igralnico Mali ČuDo, ter Mensano, pripravila še „Izmenjevalnico otroških oblačil in igrač" in vsega ostalega. Z željo, da bi nekoliko omilili zapravljanje in razsipništvo, so v igralnico Mali ČuDo v prostorih Mensane v Murski Soboti aktivisti omenjenih organizacij pritegnili kakšno stotnijo otrok in njihovih mamic, očkov, dedkov in babic, ki so prinašali svoje reči, domov pa odnašali „nova" oblačila, obutev, igrače... Glede na to, da je šlo za prvo tovrstno izmenjevalnico, sta glavni organizatorici dogodka, Nika Škof (Rastišče) in Barbara Muhič (Mali ČuDo), zadovoljni z obiskom in tudi izmenjavo. Povesta tudi, da je izmenjevalnica otroških oblačil, igrač in vseh ostalih otroških potrebščin omogočala trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe in igralnega parka otrok, ki je povrhu še zastonj.

Zamenjali so igrače, oblačila in obutev

Pred pol stoletja sta začela iz nič, a z veliko ljubezni

Zlata poroka DruzovičEnako, kot pred 50 leti, ko sta si pred matičarjem in pred oltarjem izrekla zvestobo Zofija in Karel Druzovič iz Gočove pri Sv. Trojici v Slovenskih Goricah, sta tudi tokrat svojo zakonsko zvestobo potrdila pred matičarjem in pred oltarjem. Takrat sta k civilni poroki odšla v Lenart, cerkveni pa v cerkev Sv. Trojice, kjer sta sedaj potekala oba obreda. Civilni obred zlate poroke je tokrat, ob matičarki Dragici Kramberger, prvič v vlogi župana opravil David Klobasa. Dragica je na drobno opisala življenje in delo zlatega para, župan pa jima je namenil nekaj prijaznih besed, ter jima izročil zlatoporočno spominsko listino, ter darilo občine.

Zlato poroko sta obhajala Zofija in Karel Druzovič iz Slovenskih goric

Po šestih desetletjih spet pred istim oltarjem

Biserna poroka SteyerV teh zimskih dneh, ko je največ praznikov in praznovanj, sta 60-letnico poroke, torej biserno poroko obeležila Marija in Ivan Steyer iz Črncev v Apaški dolini. Enako kot pred šestimi desetletji, sta se zakonca, tudi tokrat, skupaj s svojimi domačimi, sosedi in prijatelji, k bisernoporočnemu obredu podala v farno cerkev v Apačah. Pred cerkvijo ju je z igranjem pozdravila Pihalna godba Apače, pri kateri je nekoč igral tudi njun pokojni sin Ivan. Ko so njuni svatje v cerkvi postavili špalir, ju je župnik Janez Ferencek povabil v cerkev, k zahvalni maši in bisernoporočnemu obredu, ki je potekal med darovano sv. mašo.

Pred 60 leti sta se poročila Marija in Ivan Steyer iz Črncev

Najstarejši pomurski policist je pred sedmimi desetletji prišel iz Krškega

Policisti pri ŽabkarjuKo smo zemljani v ponedeljek, 31. decembra 2018 praznovali prihod novega leta 2019, je Jože Žabkar iz Moščancev v občini Puconci, imel dvojni razlog za praznovanje. Najstarejši živeči pomurski policist je namreč prav na silvestrovo praznoval tudi visok osebni jubilej - 98. rojstni dan. Dober teden po jubileju, ko smo mu mnogi voščili in zaželeli še veliko zdravih in zadovoljnih let, so Žabkarja, na njegovem domu obiskali in mu čestitali direktor Policijske uprave Murska Sobota, Damir Ivančić, skupaj s članoma kluba policijskih upokojencev Maksa Perca, Marjanom Horvatom (predsednik) in Romanom Verganom, ki je dolga leta bil Žabkarjev sodelavec, zraven pa je bila tudi tiskovna predstavnica PU Murska Sobota, Suzana Rauš.

Jože Žabkar je obeležil 98. rojstni dan

Nad 150 pohodnikov se je štirinajstič iz Gornje Radgone odpravilo do Rodmošcev

Trstenjakov pohodV spomin na svojega velikega soseda, velikega Prleka, Slovenca, na profesorja, teologa, psihologa, akademika in častnega občana Gornje Radgone, dr. Antona Trstenjaka, človeka svetovnega slovesa, ki je vse svoje življenje posvečal človeku, iskanju poti do njega, bitju prihodnosti, sta Planinsko društvo Gornja Radgona in Turistično društvo Majolka, že štirinajstič organizirali spominski pohod do rojstne akademikove hiše. V lepem in sončnem zimskem vremenu se je nad 150 pohodnikov iz cele Slovenije, odpravilo iz Aleje velikih v Gornji Radgoni, kjer je tudi Trstenjakovo spominsko obeležje, in vse jih je pot vodila po vinorodnih hribčkih do hiše, kjer je pred 113 leti (8.1.1906), akademik Trstenjak bil rojen. Tudi tokratni pohod, dolg 15 km, posvečen 113-letnici rojstva prleškega velikana, je poleg planincev iz domače regije pritegnil tudi ljubitelje narave iz širšega območja Slovenije.

Sprehodili so se v spomin na akademika Trstenjaka

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Kdo je trdil, da gobe ne rastejo?

 

Nad 150 udeležencev na 18. gobarsko-kostanjevem pikniku v Negovi

GobeKo se je letošnja jesen prvič približala primerni temperaturi, zlasti pa dežju, je vodstvo Območne obrtno – podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona, že bilo napovedalo svoj tradicionalni dogodek – 18. gobarski piknik. In čeprav so mnogi bili skeptični, češ slabo vreme, malo gob ipd., je tudi letošnje druženje gobarjev – obrtnikov in podjetnikov bilo nadvse uspešno in zanimivo.

Že zgodaj dopoldan so se desetine ljubiteljev gozda, narave, druženja, gobarjenja in rekreacije, zbrala in nato zasedla del prelepih Slovenskih goric, pravzaprav gozdove v Negovi in okolici. Najprej je jutro bilo megleno in turobno, pozneje pa se je naredil lep dan, ki je vse tja do poznega večera minil v znamenju 18. gobarskega piknika. Gre za eno najpomembnejših in najbolj množičnih prireditev, katero so obrtniki in podjetniki začeli negovati že pred mnogimi leti, toda po nekajletni prekinitvi so jo v jeseni leta 1994 spet obnovili, prireditev z veliko udeležbo pa se vedno odvija ob negovskem lovskem domu.

Letos so udeleženci na sila zanimivi in veseli prireditvi nabrali nad 50 kg gob iz katerih so skuhali vsaj 80 litrov nadvse okusne juhe

In tako je bilo tudi letos, ko je sezona različnih prireditev in ko je na nekatere negativno vplival prvi jesenski dež in nekoliko bolj mrzlo vreme, nekoliko znižala udeležbo, a je kljub temu vse bilo na vrhuncu, kakšnih 150 udeleženk in udeležencev pa je nabiranje gob in kostanjev ter druženje, združilo z nekaterimi drugimi zabavnimi in družabnimi dejavnostmi. Na omenjenem pikniku, ki je za mnoge udeležence, vsako leto eden najlepših jesenskih dogodkov, je bilo tudi letos, kljub mnogim prireditvam v okolici, najmanj 150 udeležencev: obrtnikov, podjetnikov, zaposlenih pri njih, njihovih družinskih članov, poslovnih partnerjev in drugih gostov praktično iz vse Slovenije. To je nekoliko manj kot običajno, a kljub temu so organizatorji bili zadovoljni, enako pa tudi vsi tisti, ki so prišli v Negovo in tamkajšnje gozdove.

Ob tem, da je zraven bilo nekoliko manj udeležencev, pa ne pomeni, da je bilo tudi gob manj, saj so udeleženci nabrali nad 50 kg gob, med več kot 50 različnimi gobami pa je bilo tudi kar nekaj „kraljev“ jurčkov. Velika večina, nad 90 odstotkov jih je bilo užitnih, čeprav so udeleženci iz gozda prinašali vse možne gobe. In ko je strokovnjak za gobe, Jože Mesarec, po razstavi neužitne gobe odstranil, so Marija Lončarič, Zlata Rojko in Majda Šmid, skuhale veliki kotel enkratne gobove juhe. Z druge strani negovskega lovskega doma so dišali pečeni kostanji, mesar Gomboc je na ražnju vrtel vola..., sploh je bilo veselo in razigrano, vsi so nekako pozabili na vsakodnevne težave, gospodarsko krizo in bližajoče se volitve.

Nekaj ur pred kuhanjem, že v zgodnjih dopoldanskih urah, pa so gozdovi v Negovi in njeni okolici, kot rečeno, spet bili v znamenju tega tradicionalnega obrtniškega gobarskega druženja. Po pozdravnem nagovoru predsednika OOZ Gornja Radgona Vlada Rojka, in po jutranjem okrepčilu na zbirnem mestu pri lovskem domu, je potekalo triurno nabiranje gozdnih sadežev - gob, čemur je sledilo »dekoriranje in aranžiranje« nabranih gob za poznejšo razstavo in ocenjevanje. Po kosilu »vol z ražnja« pa je potekal tudi tradicionalni simpozij, kjer je gobarski strokovnjak Jože Mesarec spregovoril o gobah, po razstavi pa so neužitne gobe prebrali in odvrgli (zanimivo, da mnogi niti sanjati niso mogli koliko je užitnih gob, ki jih ne upamo nabirati, kar je tudi boljše, če ne veš op.p.), okusne oz. užitne pa je strokovnjak Mesarec odbral za omenjeno tradicionalno gobovo juho. Gobe tudi tokrat nikomur niso povzročile zdravstvenih težav, kajti kaj takega se nikoli doslej ni zgodilo, čeprav nekateri nabirajo tudi neužitne gobe, ki jih pred kuhanjem pregleda strokovnjak. Omeniti pa kaže tudi, da so ves dan bila zraven tudi zdravilna zelišča in pripravki iz njih, uglednega zeliščarja Andreja Coklina. Če bi gobe komu škodovale, bi mu pomagala Coklinova zdravilna zelišča… V upanju, da bo gospodarska krize že mimo, je večina udeležencev obljubila, da bo prišla tudi na prihodnji gobarski piknik.

In med njimi bodo gotovo vsi tisti, ki so tokrat bili nagrajeni. Posebna komisija, ki jo je vodila Suzana Zorko, je namreč izbrala tri najlepše dekorirana omizja gob in drugih gozdnih sadežev, ob tem so nagradili tudi mizo z največ gobami ter najmanjši dekor...

Tukaj si lahko ogledate slike.

{jgototop}{/jgototop}

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zanimivosti Kdo je trdil, da gobe ne rastejo?