Zakonca Jožefa in Mirko Gumilar sta obeležila 65 let skupnega življenja

Železna poroka GumilarČeprav je pri nas kar veliko zlatih, bisernih, smaragdnih in diamantnih zakonskih jubilejev, pa je le redkim dan izjemni zakonski jubilej, ki mu v večini pravijo železna poroka, ponekod pa tudi briljantna. Pred dnevi je namreč minilo šest desetletij in pol, odkar sta si v farni cerkvi Marijinega rojstva na Tišini večno zvestobo v dobrem in slabem ter ljubezen obljubila Jožefa, roj. Žemljič, in Mirko Gumilar, oba z bližnjih Petanjcev. Ob izteku letošnjega oktobra sta 65. obletnico s priložnostno slovesnostjo obeležila v domu Elizabeta pri Svetem Juriju na Goričkem, ki je enota Doma starejših Rakičan. Tam namreč slavljenka že poldrugo leto prebiva. Priči ob tovrstni izjemno redki obletnici poroke sta bila njuna hčerka Marjeta in sin Slavko, verski obred pa je v prostorih doma opravil matični župnik v župniji Tišina Boštjan Čeh.

Tudi pri devetdesetih se počutita odlično

Marija in Ivan Lorenčič sta obeležila biserno poroko

Biserna poroka LorenčičPred dnevi sta Marija in Ivan Lorenčič iz Maribora, v krogu domačih in prijateljev obeležila biserni zakonski jubilej. Svoje 60 - letno skupno zakonsko življenje sta potrdila v cerkvi sv. Ruperta v rojstni Voličini, kjer sta se poročila pred šestimi desetletji. Tokrat sta oba obreda, civilni in cerkveni, potekala v cerkvi. Civilni obred je opravil župan občine Lenart, mag. Janez Kramberger, ki je bisernoporočencema namenil nekaj lepih besed in jima izročil še eno listino, cerkvenega pa ob darovani sveti maši, ob asistenci domačega župnika Franca Muršeca in duhovnika Marka Veršiča, škof dr. Stanislav Lipovšek. Izrazil je veliko veselje nad zakoncema, ki sta zgled družine, »kakršna naj bi bila vrednota družbe. Hvala vama za vse, kar sta dobrega storila v Cerkvi. Vesel sem, da lahko potrdim vajin zakon tukaj v vajini rojstni župniji, kamor se rada vračata.«

Iz Maribora sta prišla v rojstno vas

Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Takšnih jaslic v slovenskih cerkvah gotovo ni!

( 1 Ocena ) 

Trije fantje so na 80 kvadratnih metrov uredili enkratne jaslice, ki navdušujejo množice

Jaslice RadenciRes je sicer, da je adventni čas in s tem božič že minil, a lepi spomini na enega najpomembnejših krščanskih praznikov ostajajo. Slednje lahko občudujemo tudi skozi nešteto jaslic, ki krasijo različne slovenske kraje. Bodisi na prostem, pod zemljo, v hiši, stanovanju, kapelici ali cerkvi, je vse do 2. februarja, torej do Svečnice, na ogled veliko lepih jaslic, ki nas v tem božičnem času, v takšnih in drugačnih oblikah, iz takšnih in drugačnih materialov, živih in umetnih, povezujejo z Jezusovim rojstvom. In tudi v cerkvi sv. Cirila in Metoda v Radencih si je enkratne jaslice možno ogledati vse do začetka februarja. Ob tamkajšnjih jaslicah, na kar 80 kvadratnih metrih, ki so zagotovo ene največjih, vsekakor pa najlepših po slovenskih cerkvah, je vse od predbožičnega časa, vsakodnevno veliko obiskovalcev iz cele države, ter tudi tujcev, ki so gostje Zdravilišča Radenci.

Že 14. leto zapovrstjo je jaslice pripravljal in postavljal danes 28. letni Aleš Horvatič, ki torej polovico svojega življenja v domači cerkvi postavlja enkratne jaslice. „Že od malega sem se zaljubil v jaslice in tudi ljubezen do Jezusa mi daje dodatno moč, da vsako leto, tokrat že štirinajstič v adventnem času urejamo našo cerkev. V zadnjih letih delamo skupaj z Miho Zadravcem in Rokom Kotnikom. Veliko je dela, a ga opravljamo z veseljem ter v lastno zadovoljstvo in predvsem zadovoljstvo vernikov ter drugih obiskovalcev, tako da ni nobenih težav. Sicer pa je efektivnega dela za pripravo in postavitev takšnih jaslic približno 14 dni. Želja nam je predvsem, da imamo v Radencih nekaj lepega, kar lahko navduši slehernega obiskovalca", razlaga fant, ki je dejansko zaljubljen v izdelovanje prvega Jezusovega domovanja, dodaja pa, da s prijatelji vsako leto znova postavlja in razširja jaslice, predvsem za svojo dušo ter vero v boga.

Na kakšnih 80 kvadratnih metrih, tik ob oltarju, je na posebnem odru, obloženim z mahom in drugim naravnim materialom, prikazana pokrajina, gorovje, hiše na Betlehemski poljani, celo vinograd nad poljano, pa votline..., poseben čar jaslicam pa daje potoček, v katerem se pretaka voda, zraven je ribnik z živimi ribami, želvami in drugimi vodnimi živalmi, ter premikajoči se pastirci in ovce, ki hite proti votlini, hlevčku, postavljenem iz bele breze ter slamnate kritine, v katerem so Božje dete ter Marija in Jožef. Skupaj več sto takšnih in drugačnih figuric in objektov, ki so dejansko lepo razporejeni in se dopolnjujejo v odlično celoto, ki prikazuje rojstvo Božjega deteta. Premikajoča se „poljana" le nekaj sto metrov stran, kjer se mnogi ne ozirajo na dogajanje okrog sebe, pa potrjuje današnji čas, ko se pogosto ne ozremo na tiste, ki trpijo, ki bi nas potrebovali, le hitimo k materialnim dobrinam...

Enkratne jaslice, ki v tem času služijo kot še ena radenska zanimivost, pravzaprav mali čudež, kot rečeno, na ogled ostajajo vse do 2. februarja. „Vsi smo ponosni, da imamo nekaj tako lepega v Radencih, saj nam to priznava tudi stotine obiskovalcev, ki prihajajo iz cele Slovenije in tudi iz tujine. Obiskal sem veliko cerkva, si ogledal veliko jaslic, a takšnih še nisem videl, saj nikjer ni tako velikih in tako lepih, s tako velikim sporočilom. Mnogi obiskovalci, ki jih jaslice prevzamejo, se enostavno ne morejo ločiti od njih, saj si jih podrobno ogledujejo, se usedejo, nato pa spet občudujejo vse te figurice, ki ponazarjajo nekaj lepega. Nikoli doslej nismo imeli toliko obiska, saj jaslice občudujejo tako tisti majhni, ki so komaj shodili, kot tisti najstarejši, ki še komaj hodijo in vsi vmes", nam pove radenski župnik Janko Ivančič, ki ga malo moti le dejstvo, da pogosto ne vemo ceniti tistega kar sami imamo.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zanimivosti Takšnih jaslic v slovenskih cerkvah gotovo ni!