V tem prvem tromesečju letošnjega leta, se po gasilskih domovih izvajajo redni letni občni zbori Prostovoljnih gasilskih društev, kjer se pregleda minulo delo ter se obenem snujejo novi načrti in cilji za tekoče aktivno leto. Ob tej priložnosti se tudi podeljujejo najrazličnejše zahvale, priznanja, odlikovanja, povišanja, obletnice ter nazivi. Tudi na občnem zboru Prostovoljnega društva Orehovci so ob koncu podelili pisano paleto priznanj in zahval. Med njimi pa je najbolj izstopala listina za naziv »častni poveljnik«, ki jo je prejel starosta PGD Orehovci Franc Domajnko.
V Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, kjer se vedno nekaj dogaja, so se pred kratkim stanovalci tri dni zapored veselili in plesali. Med drugim so pripravili tudi tradicionalno druženje z Valentinovim srčkovim plesom. Že pred začetkom plesa so zaposleni izdelali verižice s srčki, ki so jih razdelili stanovalcem in tako poskrbeli za pravo vzdušje ob tem prazniku. Zato se je že ob zbiranju navzočih v avli opazilo prijetno vzdušje ob pričakovanju ponovnega druženja.
V Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, kjer praznujejo prvih deset let obstoja in delovanja, pogosto poskrbijo, da so praznični dnevi nepozabni. In tako je bilo v letošnjem februarju, ko je najprej bil kulturni dan, nato pust, pa Valentinovo... Ob letošnjem pustu so tako organizirali pravo »mini pustno rajanje« na katerem so sodelovale vse generacije. Dom so namreč na dan pustovanja obiskali najprej otroci iz sosednjega Vrtca Manka Golarja, ki so stanovalcem pripravili mimohod v pustnih maskah. Na obraze prisotnih v avli so pričarali široke nasmehe in dobra volja se je nenadoma razlila kar po celem DSO. Otroci in prijazne vzgojiteljice, ki so bile tudi lepo našemljene, so se razveselili ocvrtih »mišk« in soka, saj jih je direktor DSO-GR d.o.o., mag. Marjan Žula, povabil na druženje po uspešnem mimohodu in se hkrati zahvalil za »obisk maškar«.
Na območju Slovenske Bistrice je Pohodniška sekcija ŠD Elektro Maribor pripravila 4. Nejčev spominski pohod, s katerim so udeleženci počastili spomin na mladega sodelavca-električarja, Nejca Mesariča. Kot je znano je pred štirimi leti, v pričetku februarja, Slovenijo zajela izjemna naravna ujma. Pri odpravljanju posledic, ki jih je povzročil žled, in pri ponovnem vzpostavljanju oskrbe prebivalstva z električno energijo, je življenje tragično izgubil mlad fant Nejc Mesarič. V spomin nanj in na njegov pogum je letos tako organiziran že četrti pohod in spominska slovesnost, ki so se je, že tradicionalno, udeležili tudi predstavniki Hrvaškega elektrogospodarstva (Hrvatske elektroprivrede), ki so pred leti z odlično usposobljenimi ekipami priskočili na pomoč slovenskim elektromonterjem pri odpravljanju zahtevnih posledic vremenske ujme.Takšnih jaslic v slovenskih cerkvah gotovo ni!
Trije fantje so na 80 kvadratnih metrov uredili enkratne jaslice, ki navdušujejo množice
Res je sicer, da je adventni čas in s tem božič že minil, a lepi spomini na enega najpomembnejših krščanskih praznikov ostajajo. Slednje lahko občudujemo tudi skozi nešteto jaslic, ki krasijo različne slovenske kraje. Bodisi na prostem, pod zemljo, v hiši, stanovanju, kapelici ali cerkvi, je vse do 2. februarja, torej do Svečnice, na ogled veliko lepih jaslic, ki nas v tem božičnem času, v takšnih in drugačnih oblikah, iz takšnih in drugačnih materialov, živih in umetnih, povezujejo z Jezusovim rojstvom. In tudi v cerkvi sv. Cirila in Metoda v Radencih si je enkratne jaslice možno ogledati vse do začetka februarja. Ob tamkajšnjih jaslicah, na kar 80 kvadratnih metrih, ki so zagotovo ene največjih, vsekakor pa najlepših po slovenskih cerkvah, je vse od predbožičnega časa, vsakodnevno veliko obiskovalcev iz cele države, ter tudi tujcev, ki so gostje Zdravilišča Radenci.
Že 14. leto zapovrstjo je jaslice pripravljal in postavljal danes 28. letni Aleš Horvatič, ki torej polovico svojega življenja v domači cerkvi postavlja enkratne jaslice. „Že od malega sem se zaljubil v jaslice in tudi ljubezen do Jezusa mi daje dodatno moč, da vsako leto, tokrat že štirinajstič v adventnem času urejamo našo cerkev. V zadnjih letih delamo skupaj z Miho Zadravcem in Rokom Kotnikom. Veliko je dela, a ga opravljamo z veseljem ter v lastno zadovoljstvo in predvsem zadovoljstvo vernikov ter drugih obiskovalcev, tako da ni nobenih težav. Sicer pa je efektivnega dela za pripravo in postavitev takšnih jaslic približno 14 dni. Želja nam je predvsem, da imamo v Radencih nekaj lepega, kar lahko navduši slehernega obiskovalca", razlaga fant, ki je dejansko zaljubljen v izdelovanje prvega Jezusovega domovanja, dodaja pa, da s prijatelji vsako leto znova postavlja in razširja jaslice, predvsem za svojo dušo ter vero v boga.
Na kakšnih 80 kvadratnih metrih, tik ob oltarju, je na posebnem odru, obloženim z mahom in drugim naravnim materialom, prikazana pokrajina, gorovje, hiše na Betlehemski poljani, celo vinograd nad poljano, pa votline..., poseben čar jaslicam pa daje potoček, v katerem se pretaka voda, zraven je ribnik z živimi ribami, želvami in drugimi vodnimi živalmi, ter premikajoči se pastirci in ovce, ki hite proti votlini, hlevčku, postavljenem iz bele breze ter slamnate kritine, v katerem so Božje dete ter Marija in Jožef. Skupaj več sto takšnih in drugačnih figuric in objektov, ki so dejansko lepo razporejeni in se dopolnjujejo v odlično celoto, ki prikazuje rojstvo Božjega deteta. Premikajoča se „poljana" le nekaj sto metrov stran, kjer se mnogi ne ozirajo na dogajanje okrog sebe, pa potrjuje današnji čas, ko se pogosto ne ozremo na tiste, ki trpijo, ki bi nas potrebovali, le hitimo k materialnim dobrinam...
Enkratne jaslice, ki v tem času služijo kot še ena radenska zanimivost, pravzaprav mali čudež, kot rečeno, na ogled ostajajo vse do 2. februarja. „Vsi smo ponosni, da imamo nekaj tako lepega v Radencih, saj nam to priznava tudi stotine obiskovalcev, ki prihajajo iz cele Slovenije in tudi iz tujine. Obiskal sem veliko cerkva, si ogledal veliko jaslic, a takšnih še nisem videl, saj nikjer ni tako velikih in tako lepih, s tako velikim sporočilom. Mnogi obiskovalci, ki jih jaslice prevzamejo, se enostavno ne morejo ločiti od njih, saj si jih podrobno ogledujejo, se usedejo, nato pa spet občudujejo vse te figurice, ki ponazarjajo nekaj lepega. Nikoli doslej nismo imeli toliko obiska, saj jaslice občudujejo tako tisti majhni, ki so komaj shodili, kot tisti najstarejši, ki še komaj hodijo in vsi vmes", nam pove radenski župnik Janko Ivančič, ki ga malo moti le dejstvo, da pogosto ne vemo ceniti tistega kar sami imamo.
