Med srčnimi bolniki skrajnega severovzhoda države je dišalo po pečenem kostanju

Koronarci KonjiščeKoronarno društvo Radenci, ki združuje okrog 140 članic in članov (srčno – žilnih bolnikov) iz širšega območja severovzhodne Slovenije, predvsem, iz Pomurja in Slovenskih goric, s številnimi dejavnostmi, nenehno skrbi za boljše počutje članstva in sploh društva. Tako kot celo leto, se številne aktivnosti, kot so strokovna predavanja, na katerih članstvo in vse druge seznanjajo o različnih temah povezanih s srčnimi in žilnimi obolenji, delavnice, predstavitve, telovadba, vaje, izleti, hoje..., vrstijo tudi v teh jesenskih dnevih.

Koronarcem druženje veliko pomeni

Župnik ji je doma ob obhajilu podelil sveto hostijo

Terezija Kocbek - jubilejŽe nekoč, ko še ni bilo avtomobilov in drugih prevoznih sredstev, ko ljudje niso toliko hodili od hiše do hiše, saj so morali hoditi peš, so se mnogi bolj kot danes veselili obiskov. A tudi tokratnega obiska, ko so se številni pripeljali z avtomobili, se je še posebej razveselila 90 - letna slavljenka Terezija Kocbek, ki živi na Orehovskem Vrhu, dober streljaj iz Gornje Radgone, z ene in iz Radencev z druge strani. Ob njenem lepem življenjskem jubileju, sta jo namreč obiskali delegaciji Rdečega križa in župnijskega Karitasa, ki so ji prišli voščit za njen 90. rojstni dan, ki ga je praznovala v družbi svojih najbližjih. Delegacijo KO RK Črešnjevci - Zbigovci sta predstavljala predsednik Janko Avguštin in Dragica Vrbančič, delegacijo Karitasa pa: Cvetka Kurnik, Mira Hamler in Ana Rauter, ter radgonski župnik Franc Hozjan. Po izrečenih čestitkah in izročitvi priložnostnih daril, je župnik Hozjan slavljenko povabil k sv. obhajilu in ji podelil sv. hostijo. Šele po vseh opravljenih formalnostih, so bili vsi povabljeni k bogato obloženi mizi, ki sta jo pripravila »stara« gospodarja posesti Dragica in Franc Kocbek.

Terezija Kocbek z Orehovskega Vrha obeležila visok življenjski jubilej

Negovski gasilci ob njegovem visokem jubileju obiskali tovariša Maksa Lončariča

Maks Lončarič jubilejTe dni, ko praznuje Maks Lončarič lep okrogel jubilej – 80. rojstni dan, so ga med drugimi obiskali tudi gasilski tovariši. Na njegovem domu v Negovi, natančneje v zaselku Negovska vas, kjer živi, je prijaznega Maksa obiskala močna gasilska delegacija PGD Negova, kjer je tudi sam član že več kot 60 let, na čelu z aktualnim predsednikom Štefanom Puckom. Po opravljenih čestitkah in izročenem darilu, so obiskovalci in gostje zasedli bogato obloženo mizo, za kar sta poskrbeli hčerka Jožica in slavljenčeva žena Pepika. Potem, ko so ob napitnici »Kolko kapljic tolko let...«, nazdravili s penino, kot se za tak jubilej spodobi, je stekel prijazen pogovor s slavljencem. Ob tem so obujali tudi spomine na Maksovo prehojeno pot v gasilkah vrstah PGD Negova.

Če je nekdo član gasilske druščine več kot 60 let...

Puconci so gostili tradicionalni prireditvi Dödolijada (zmaga v Pečerovce) in Zlata kijanca (zmaga v Bodonce)

DödolijadaKulturno-turistično društvo (KTD) Puconci, je na igriščih ob puconski osnovni šoli pripravilo svoji tradicionalni prireditvi, 16. Dödolijado in 21. Zlata kijanco, prvič pa tudi biciklijado. Ob zanimivem kulinaričnem tekmovanju v pripravi priljubljene prekmurske jedi – dödolov, je potekala tudi kulinarična razstava domačih jedi, ob vseh teh dobrotah pa so se marsikomu pocedile sline, mnogi rekreativci pa so se podali na daljše ali krajše kolesarske potepe. Pod žgočim soncem in odprtim ognjem, kar za tekmovalke in tekmovalce, ni bilo ravno prijetno, se je zbralo več kot 30 ekip, sestavljenih iz članov iz društev in vasi, ki so na svojevrsten način prikazali tradicionalno jed naših dedkov in babic.

Prijetne dišave po dödolih so pritegnile množice

V praksi potrjujejo „demenci prijazno točko"

Sprehod DSO GRPodobno kot že nekaj let so v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona svetovni dan Alzheimerjeve bolezni obeležili s pohodom ali sprehodom v bližnji mestni park. Že zjutraj je na enoti za stanovalce z demenco, vladalo posebno vzdušje. Po zajtrku so se namreč stanovalci ob pomoči domskega osebja uredili, oblekli, nekateri so si pripravili invalidske vozičke in »hojice« ter se že pred napovedano uro zbrali v avli doma. Kot prostovoljci so se jim pridružili še nekateri iz bivalne enote in nekaj zaposlenih ter direktor DSO, mag. Marjan Žula. Kmalu je povorka počasi krenila proti bližnjemu mestnemu parku.

Sprehod za spomin ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni

Srečali so se maturanti generacije 1953/54, med njimi tudi upokojeni nadškof in številne druge znane osebnosti

Maturantje Prve gimnazije MBPoletje je med drugim tudi čas, ko se srečujejo nekdanji sošolci ob takšnih in drugačnih obletnicah mature. In takšna srečanja, druženja in obujanje spominov na mlada, osnovnošolska ali srednješolska leta, so vedno prijetna in vesela. Toliko bolj, če se srečajo dedki in babice, ki so maturirali pred častitljivimi 65 leti. Prav takšno srečanje je pred dnevi potekalo v Mariboru in posredno v Slovenskih goricah, saj od tam prihaja veliko maturantov. Polde Matjašič iz Lenarta je namreč poskrbel za nepozabno srečanje in druženje maturantov generacije 1953/54 nekdanje realke/prve gimnazije Maribor.

Maturirali so pred davnimi 65 leti

Gasilci pred upokojenkami in veterani

Bujta repaV okviru 24. Pomurskega poletnega festivala, ko so v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi jubilejno, 10. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In ni nič nenavadnega, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne dediščine. In v neuradni svetovni prestolnici bujte repe Veliki Polani je tokrat nastopilo 14 predvsem domačih ekip iz Prekmurja, samo tekmovanje pa je potekalo pod vodstvom Nine Lebar, in pod budnim očesom članov strokovne komisije (Strokovna učitelja kuharstva na SŠGT Radenci, Zdenka Tompa in Dušan Zelko, ter vodja kuhinje v hotelu Lipa v Lendavi, Jože Horvat). Pri kuhanju na odprtem ognju in v kotličku, je tekmovalcem gotovo bilo zelo vroče, kajti že brez ognja je bila temperatura krepko nad 30 stopinj, a ker je šlo bolj za druženje kot zmago, ni bilo nobene bojevitosti in vsi so se vmes hladili s tekočimi pripomočki.

Desetič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe

Uličarji pred „Šestko" in Brodarji

Vaške igre LutverciNa domačem nogometnem igrišču Lutvercih je tamkajšnje Športno društvo Luverci, minuli konec tedna, pripravilo vaške šaljive igre ter streljanje s fračo. Zanimivih iger se je udeležilo pet ekip, ob tem se je v streljanju s fračo borilo 30 oseb, od tega 23 moških in sedem žensk. Številni gledalci pa so uživali v smehu, saj so duhovite in predvsem šaljive, predvsem starinske igre, bile vesele in smešne, a ne tudi za tekmovalce, ki so pogosto bili mokri in so morali premagati mnoge ovire.

Na vaških igrah v Lutvercih jih je 30 streljajo s fračo

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Takšnih jaslic v slovenskih cerkvah gotovo ni!

( 1 Ocena ) 

Trije fantje so na 80 kvadratnih metrov uredili enkratne jaslice, ki navdušujejo množice

Jaslice RadenciRes je sicer, da je adventni čas in s tem božič že minil, a lepi spomini na enega najpomembnejših krščanskih praznikov ostajajo. Slednje lahko občudujemo tudi skozi nešteto jaslic, ki krasijo različne slovenske kraje. Bodisi na prostem, pod zemljo, v hiši, stanovanju, kapelici ali cerkvi, je vse do 2. februarja, torej do Svečnice, na ogled veliko lepih jaslic, ki nas v tem božičnem času, v takšnih in drugačnih oblikah, iz takšnih in drugačnih materialov, živih in umetnih, povezujejo z Jezusovim rojstvom. In tudi v cerkvi sv. Cirila in Metoda v Radencih si je enkratne jaslice možno ogledati vse do začetka februarja. Ob tamkajšnjih jaslicah, na kar 80 kvadratnih metrih, ki so zagotovo ene največjih, vsekakor pa najlepših po slovenskih cerkvah, je vse od predbožičnega časa, vsakodnevno veliko obiskovalcev iz cele države, ter tudi tujcev, ki so gostje Zdravilišča Radenci.

Že 14. leto zapovrstjo je jaslice pripravljal in postavljal danes 28. letni Aleš Horvatič, ki torej polovico svojega življenja v domači cerkvi postavlja enkratne jaslice. „Že od malega sem se zaljubil v jaslice in tudi ljubezen do Jezusa mi daje dodatno moč, da vsako leto, tokrat že štirinajstič v adventnem času urejamo našo cerkev. V zadnjih letih delamo skupaj z Miho Zadravcem in Rokom Kotnikom. Veliko je dela, a ga opravljamo z veseljem ter v lastno zadovoljstvo in predvsem zadovoljstvo vernikov ter drugih obiskovalcev, tako da ni nobenih težav. Sicer pa je efektivnega dela za pripravo in postavitev takšnih jaslic približno 14 dni. Želja nam je predvsem, da imamo v Radencih nekaj lepega, kar lahko navduši slehernega obiskovalca", razlaga fant, ki je dejansko zaljubljen v izdelovanje prvega Jezusovega domovanja, dodaja pa, da s prijatelji vsako leto znova postavlja in razširja jaslice, predvsem za svojo dušo ter vero v boga.

Na kakšnih 80 kvadratnih metrih, tik ob oltarju, je na posebnem odru, obloženim z mahom in drugim naravnim materialom, prikazana pokrajina, gorovje, hiše na Betlehemski poljani, celo vinograd nad poljano, pa votline..., poseben čar jaslicam pa daje potoček, v katerem se pretaka voda, zraven je ribnik z živimi ribami, želvami in drugimi vodnimi živalmi, ter premikajoči se pastirci in ovce, ki hite proti votlini, hlevčku, postavljenem iz bele breze ter slamnate kritine, v katerem so Božje dete ter Marija in Jožef. Skupaj več sto takšnih in drugačnih figuric in objektov, ki so dejansko lepo razporejeni in se dopolnjujejo v odlično celoto, ki prikazuje rojstvo Božjega deteta. Premikajoča se „poljana" le nekaj sto metrov stran, kjer se mnogi ne ozirajo na dogajanje okrog sebe, pa potrjuje današnji čas, ko se pogosto ne ozremo na tiste, ki trpijo, ki bi nas potrebovali, le hitimo k materialnim dobrinam...

Enkratne jaslice, ki v tem času služijo kot še ena radenska zanimivost, pravzaprav mali čudež, kot rečeno, na ogled ostajajo vse do 2. februarja. „Vsi smo ponosni, da imamo nekaj tako lepega v Radencih, saj nam to priznava tudi stotine obiskovalcev, ki prihajajo iz cele Slovenije in tudi iz tujine. Obiskal sem veliko cerkva, si ogledal veliko jaslic, a takšnih še nisem videl, saj nikjer ni tako velikih in tako lepih, s tako velikim sporočilom. Mnogi obiskovalci, ki jih jaslice prevzamejo, se enostavno ne morejo ločiti od njih, saj si jih podrobno ogledujejo, se usedejo, nato pa spet občudujejo vse te figurice, ki ponazarjajo nekaj lepega. Nikoli doslej nismo imeli toliko obiska, saj jaslice občudujejo tako tisti majhni, ki so komaj shodili, kot tisti najstarejši, ki še komaj hodijo in vsi vmes", nam pove radenski župnik Janko Ivančič, ki ga malo moti le dejstvo, da pogosto ne vemo ceniti tistega kar sami imamo.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zanimivosti Takšnih jaslic v slovenskih cerkvah gotovo ni!