V prekmurski vasi Kupšinci se ne bojijo za prihodnost kraja, saj imajo veliko otrok

Miklavž v KupšincihKupšinci so gotovo ena lepših in naprednejših vasi v murskosoboški mestni občini, kjer skoraj štiristo krajanov živi v sožitju in brez kakršnihkoli zapletov. Skupaj z društvi, kot so gasilsko in športno, Krajevna skupnost Kupšinci skrbi za družabno in društveno življenje v vasi, vzporedno z regionalno cesto Murska Sobota – Gederovci. V ospredju dogajanja v kraju, kjer se običajno zberejo vsi krajani ne gleda na njihovo starost, je med drugim obisk sv. Miklavža, ki še posebej razveseli otroke. Teh je, v primerjavi z nekaterimi demografsko ogroženimi prekmurskimi kraji, v Kupšincih kar veliko, kar je potrdil tudi tokratni obisk dobrotnika sv. Miklavža in hudobneža parklja. V domačem vaško-gasilskem domu se je v spremstvu staršev, dedkov, babic ali koga drugega, zbralo 44 pridnih malčkov, ki jih je sv. Miklavž obdaril. In ker so mu obljubili, da bodo še naprej pridni, jim je bradati možakar obljubil, da se srečajo spet čez leto dni. Zanimivo, tokrat starši za lepa darila svojim malčkom niso morali posegati v lastni žep, saj je za darila in pogostitev poskrbela KS Kupšinci.

Pridni otroci so z veseljem počakali sv. Miklavža

Na 23. martinovanju v Gornji Radgoni veliko navdušenih vinoljubov, veseljakov in drugih gostov

Martinovanje 2017Ne glede na to, da v vinskih kleteh oz. v sodnih že nekaj časa vre, ko se sladki mošt nekoliko hitreje kot običajno spreminja, ali se je spremenil v vino, se to »uradno« dogaja šele v »Martinovem tednu«, ko po številnih, zlasti vinorodnih mestih in krajih pripravljajo tradicionalne »Martinove prireditve«. In ena takšnih, pravzaprav ena večjih na severovzhodu države, je znova bila v Gornji Radgoni, ki sodi med pomembnejša slovenska vinogradniško - vinarska območja, in kjer so ob Sv. Martinu, dnevu ko se je mošt tudi "uradno" spremenil v vino, ponovno pripravili enkratno (23. po vrsti) martinovanje, ki je v lepem in sončnem vremenu pritegnilo veliko veseljakov, vinoljubov in sploh gostov od blizu in daleč, največ seveda iz Pomurja ter Slovenskih goric in sosednje Avstrije..., kar nekaj pa jih je iz drugih delov države prispelo tudi z avtobusi.

In mošt se je (uradno) spremenil v vino

Pred soboško Diano se vedno nekaj dogaja, saj so po bogračiadi sedaj pripravili 8. festival bujte repe - tokrat je nastopilo 15 ekip, zmagala pa je ekipa Mestnih četrti Murska Sobota

Bujta repaNa Slovenski ulici, pred hotelom Diana v Murski Soboti je konec tedna potekal 8. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju je tokrat sodelovalo nekoliko manj (15) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank in posameznikov, saj bodo kmalu predsedniške volitve. Festival bujte repe je ena večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju. Strokovna komisija, katere predsednica je bila Zdenka Tompa, člana pa še dva vrhunska kuharska strokovnjaka, Janez Gjergjek in Branko Časar, je budno spremljala ves potek kuhanja, na koncu je ocenila tudi okus in vonj jedi.

Dišalo je po Prekmurski dobroti - bujti repi

Malčki med starostniki

DSO medgeneracijsko sodelovanjeDnevi ob izteku letošnjega poletja in pričetku jeseni so v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona minili v prijetnem vzdušju medgeneracijskega sodelovanja. Tako so se stanovalci DSO Gornja Radgona, z veseljem odzvali povabilu bližnjega Vrtca Manka Golarja, in se tako tudi letos udeležili njihove tradicionalne trgatve. Skupaj z otroci so polnili vedra in püte, iz preše pa je tekel sladki sok, s katerim so si ob druženju postregli. Ob zaključku so jih zaposleni in otroci vrtca pogostili še z domačim pecivom in namazanimi kruhki. Lepo je bilo in starostniki za drugo leto držijo ponovno pesti za dobro letino in čim manj toče.

Prijetno in poučno medgeneracijsko sodelovanje

Poleg koncerta tamburašev, še odprtje likovne razstave

DSO tamburašiV Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, pogosto, zlasti ob raznih priložnostih organizirajo pestre kulturne in družabne prireditve, ki so namenjene tako stanovalcem doma kakor tudi zunanjim obiskovalcem. Tako je, med drugim, številna publika, v polni dvorani DSO prisluhnila skladbam Tamburaške skupine KD Peter Dajnko iz Črešnjevcev. Poseben aplavz so si prislužili tudi zato, ker so bili pripravljeni nastopiti namesto skupine, ki je bila prvotno planirana, a je žal svoj nastop v zadnjem trenutku odpovedala.

Tamburice, slike, harmonika...v domu starejših

Nekateri se niso videli že desetletja!

Obletnica OŠ StogovciV tem jesenskem času, ko predvsem kmetovalci in ljubiteljski pridelovalci, s polj in vrtov, iz sadovnjakov in vinogradov, pospravljajo darove narave, se vrstijo tudi takšna in drugačna srečanja nekdanjih sošolcev. In tako se spet posebej potrjuje, da se šele ko se nam življenje prevesi v drugo polovico stoletja, torej ko smo že v »objemu« Abrahama, še posebej zavemo, kako pomembno je ohranjanje in poglabljanje prijateljstva iz mladosti. In to so potrdili tudi večinoma že babice in dedki iz Apaške doline, ki so natanko pred pol stoletja skupaj zapustili šolske klopi osemletke v Stogovcih. Obžalovali so sicer, da v omenjenem šolskem okolišu na zahodni strani Apaške doline ni več veliko otrok in je njihova nekdanja šola, sedaj podružnična šola v okviru OŠ Apače.

Po pol stoletja so se srečali šolarji, ki so osemletko končali na OŠ Stogovci

Tudi druženje je terapija za invalide

Invalidi GRPo podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu dobrih 600 milijonov invalidov, v EU jih je 65 milijonov, v Sloveniji pa približno devet odstotkov populacije predstavljajo invalidi, saj je v naši državi registriranih skoraj 170 tisoč invalidov. In slednjim je poleg ustrezne zaposlitve ter rehabilitacije, potrebno priskrbeti tudi mnoge druge aktivnosti. Zato sta med najpomembnejšimi aktivnostmi, ki jih izvajajo invalidska društva, med katera sodi tudi Medobčinsko društvo invalidov (MDI) Gornja Radgona (predsednica: Alenka Husar), kjer je v treh aktivih: Gornja Radgona (Hedvika Weingerl), Kapela (Štefka Pučko) in Apače (Irena Primožič), včlanjenih 550 zlasti delovnih invalidov z območja občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, ekskurzije, druženja in družabna srečanja ob različnih priložnosti.

Radgonski invalidi so se srečali na Turistični kmetiji Benko

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

S starimi Tomosi od Prlekije do Obale

 

Člani Tomos kluba - Prekrasni so se z mopedi iz Svetega Tomaža odpeljali do Ankarana na morju

Klub TomosIz ljubezni do nekoč nenadomestljivih Tomosovih lepotcev, ter z željo, da ohranijo tehnično kulturno dediščino, je skupina Prlekov iz Svetega Tomaža in okolice, že pred petimi leti ustanovila Tomos klub-Prekrasni. Poleg druženja, izmenjave izkušenj, obnove in ohranjanja svojih starodobnih lepotcev, člani kluba vsako leto izpeljejo tudi kakšen večji projekt. In tako so v letošnjem poletju izpeljali štiridnevno vožnjo do Obale in taborjenje ob morju v Ankaranu. Šlo je za zahteven in tudi odgovoren projekt, zato se je članstvo nanj temeljito pripravilo in tako težav ni bilo.

Med vožnjo od Gornjih Ključarovcev do Ankarana so porabili skoraj dvanajst ur vožnje, saj niso (ne smejo) peljali po avtocestah, a tudi mopedi imajo omejeno hitrost. „Sploh pa se nam ni niti mudilo, saj smo imeli rezerviran čas. Zato smo po poti imeli kar sedem krajših ali daljših postankov (Slovenska Bistrica, Vojnik, Trojane, Domžale, Vrhnika, Postojna", nam pove predsednik društva Tomos klub Prekrasnih Boris Štuhec, ki dodaja, da se jih je na pot podalo kar 17 (od skupno 33) članov, in sicer 16 z mopedi in eden v spremljevalnem vozilu, v katerem so imeli dva rezervna mopeda, nekaj rezervnih delov in obilico dobre volje.
Start potepa je bil že v zgodnjih jutranjih urah, ko so se zbrali v Gornjih Ključarovcih pri Sv. Tomažu, prihod v Ankaran, kjer so šotorili pri svojem znancu in rojaku iz Prlekije Ivanu Zelenjak, ki že 50 let živi ob morju, pa je bil ob 17. uri. „Vožnja do tja je potekala brez zapletov, le kaka svečka je zapikala ali pa se kaka diza zamašila. Da ne bi delali gneče smo se vozili v dveh etapah po 8, sicer pa na cestah tisti dan ni bilo večje gneče. Do Ankarana smo naredili 300 km, efektivne vožnje je bilo 7 ur in pol. Zanimivo je to, da smo ugotovili, da se skoraj bolj utrudiš če se voziš v avtu kot pa na mopedu. Seveda je tu zraven tudi veliko adrenalina, ki verjetno pomaga, da ne čutiš utrujenosti. Zvečer smo se že kopali v morju, nato pa se družili ob dobrem refošku in ob harmonikah našega gostitelja Ivana in našega člana Jaroslava", nam razlaga Štuhec, ki je še s posebnim navdušenjem govoril o naslednjem dnevu, ko so se odpeljali v Koper in si tam pogledali Tomosov muzej, ki ga je z željo, da ohrani tehnično kulturno dediščino tovarne Tomos, ustanovil Stevo Vujič.
„Za njegovo požrtvovalno delo se mu res moramo iskreno zahvaliti in mu izkazujemo spoštovanje tako kot je na poti en policaj nam izkazal z besedami "kapo dol". Sicer pa smo se tudi ta dan kopali in zvečer spet malo poveselili. Tretji dan smo se peljali po celotni slovenski obali: Ankaran, Koper, Piran, Izola, Portorož. Kar nas je zelo presenetilo je bil odziv ljudi. Vsi so nas pozdravljali, slikali mopede in nas vzpodbujali naj še naprej tako lepo skrbimo za naše mopede. Tudi med vožnjo tja in nazaj je marsikdo pohupal in nas vzpodbujal. V glavnem kjerkoli smo se ustavili so nas spraševali od kje smo koliko km smo prevozili.... Tako da smo doživeli res veliko prijetnih dogodkov, spoznali veliko prijaznih ljudi. Ampak ker vsaka lepa stvar hitro mine smo se četrti dan zjutraj morali posloviti od obale in po isti poti proti domu. V Savce smo prispeli ob 18. uri. Na poti smo dva mopeda naložili na prikolico ker jima je malo zmanjkalo sape, vendar noben moped ni imel večje okvare, tudi ta dva bi se dalo popraviti med potjo, če bi imeli malo več časa. Skupaj smo naredili 700 km, vsak je porabil kakšnih 15-20 litrov mešanice", je razlagal Boris Štuhec.
Sam je še posebej izpostavil dva najstarejša udeleženca Franca Slana (71) in Anico Slana (63), ki sta vse zdržala in tudi nista imela niti najmanjših problemov na dolgi poti. „Čestitam jima ob tem tudi zahvaljujem, saj je Anica za nas skrbela kot prava mama. Kot predsednik Tomos kluba Prekrasnih bi se rad zahvalil vsem udeležencem, vsak je na svoj način pripomogel k uresničitvi tega podviga. Imeli smo se res lepo, bili smo kot ena velika družina in to je v teh časih res pravo zdravilo za vsakodnevni stres. Radi bi se posebej zahvalili primorskem Prleku Ivanu Zelenjaku in njegovi celotni družini, za res prijetno bivanje in za nepozabne trenutke ki smo jih preživeli pri njih", je dodal predsednik kluba Boris Štuhec.

TOMOS KLUB PREKRASNIH (Zgodovina kluba)
Ljubitelji legendarnih mopedov Tomos v Prlekiji se družijo že več kot 20 let. Na začetku so se zbirali zvečer ob ognju pozneje so začeli pokati z karbidom za Veliko noč. Ker je skoraj vsak doma imel kak Tomosov stari moped od dedka ali očeta, so začeli te mopede obnavljati in se z njimi voziti. Ker so spoznali kako pomembno je ohranjanje tehnične kulturne dediščine in ker jih je vedno več imelo lepe obnovljene Tomosove mopede so se odločili da registrirajo klub. Tako so 30.4.2010 imeli ustanovni zbor društva. Izbrali so ime Društvo ljubiteljev starodobnih vozil Tomos-Klub Prekrasnih, skrajšano ime je Tomos klub Prekrasnih, ki ima sedež v Gornji Ključarovcih 17, Sveti Tomaž.
Vsako leto prvo nedeljo v septembru organizirajo srečanje starodobnih vozil Tomos (letos že 5.). Udeležijo se ga sorodni klubi iz Stare Gore, Bukovcev (klub Moped), Ljutomera, Dornave, Ormoža, Kidričevega..."Prav tako jim mi vrnemo obisk ko imajo oni srečanje. Predlani smo bili tudi na srečanju v Kopru, lani v Sežani. Udeležimo se tudi Klemenčičevega memoriala v Mali Vasi, in občinskega praznika Sveti Tomaž. Vsako leto po koncu šolskega leta gremo na taborjenje za par dni z mopedi. Bili smo že na Blaguškem jezeru, Ledavskem jezeru, Smartinskem jezeru, Iverčkem jezeru, letos pa na morju. Za 1. maj pa smo ponavadi hodili na daljše pohode in se na koncu ustavili pri katerem od članov. Sedaj pa že dve leti hodimo z avtobusom skupaj z družinami, lani na Šmartinsko jezero, letos v Kumrovec. Ob tem bi se radi zahvalili našemu mnogo prehitro preminulemu članu Viktorju Štuhec, ki nam je vedno rad odstopil njegove ribnike, da smo tam imeli piknike. Prav tako se moramo zahvaliti občini Sveti Tomaž od katere vsako leto dobimo neko malo donacijo. Zgradili smo si tudi manjšo leseno hiško v kateri se dobivamo ko imamo sestanke, izobraževanja...Vsak mesec imamo tudi eno nedeljsko vožnjo, pravimo jim "ture avanture". Vsako leto pripravimo tudi interno tekmovanje v spretnostni vožnji, zmagovalec postane mopedist leta...", pravi predsednik kluba Boris Štuhec.
Dodal je, da so si nabavili tudi klubske jakne, usnjene brezrokavnike in majice. Ko imajo kak večji dogodek so seveda z njimi tudi žene ali partnerke, ki se jim fantje zahvaljujejo, ker jim veliko pomagajo pri raznoraznih dogodkih. Tudi one gredo enkrat letno na izlet. Samo ženske, moški pa čuvajo doma otroke. Tudi otroci so navdušeni in so zraven ko se le da. Danes je v klubu 33 članov, vsak ima po nekaj obnovljenih mopedov...

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zanimivosti S starimi Tomosi od Prlekije do Obale