Na tradicionalno pustno rajanje prišli skorajda vsi krajani

Pust MahovciŠportno turistično društvo (ŠTD) Mahovci, vasice z nekaj več kot sto prebivalcev, je v sodelovanju z Vaškim odborom Mahovci tudi letos pripravilo tradicionalno pustno prireditev »Kurentovanje v Mahovcih«. Prireditev, ki se je pričela zgodaj popoldan, so letos s svojim obiskom počastili kurenti KUD Polanec iz Starš na Dravskem polju, ki imajo v svojih vrstah tudi člana ŠTD Mahovci Davida Habjaniča. V lepem zimskem vremenu se je na športnem centru v Mahovcih zbralo zelo veliko obiskovalcev, praktično več kot je v vasi prebivalcev, kateri so nestrpno pričakovali kurente. Slednji so se najprej ustavili na kmetiji Jančar, kjer so se okrepčali in pripravili za pohod po vasi.

»Kurentovanje v Mahovcih« spet navdušilo

Dedek Mraz prišel tudi v Lutverce

Dedek Mraz LutverciV prostovoljnem gasilskem društvu Lutverci že peto leto zapored pripravljamo obdaritev otrok vasi Lutverci in Plitvica s prihodom dedka Mraza. Tudi letos smo dedku Mrazu poslali povabilo, da naj obišče naše otroke, in res je prišel. V petek, 29. decembra 2017 ga je pričakalo 46 otrok s starši, starimi starši ali tetami. Tako smo gasilski dom napolnili do zadnjega kotička.

Dedek Mraz se je odzval vabilu

Turistična kmetija Roškar je gostila nepozabno srečanje in druženje rodbine s Plitvičkega Vrha

Rodbina JaušovecDandanes, v tem hitrem tempu življenja in tehnološkem napredku, ko tudi po lastni krivdi nimamo časa za druženja s prijatelji, znanci in celo s svojci ne, je vsako družabno in družinsko srečanje prav lepo doživetje. In tako se je nadvse prijetno srečanje potomcev Ane, ki je bila rojena leta 1904, in Jakoba Jaušovec (1906), in sta z družino živela na Plitvičkem Vrhu pri Gornji Radgoni, odvijalo minulo soboto, na Turistični kmetiji Roškar v Lastomercih. Na srečanju, kjer se je zbralo 60 potomcev rodbine Jaušovec, med njimi tudi še živeči otroci, ki so razumljivo že v letih. Prišli so: Tilika, Vili, Erna in Štefka, manjkala pa je le Anica, sploh pa so bili udeleženci srečanja od blizu in daleč, najdlje iz Slovenske Bistrice in Gradca. Srečanje, ki je že šesto po vrsti, pripravljali so jih vsaka tri leta, odslej pa bo potekalo vsaki dve leti, so letos pripravili: Vlasta Šalamun, Drago Sobočan in Miran Senčar.

Samo srečanje je bilo nepozabno in ganljivo, kar niti ne preseneča, saj gre za „isto kri". Sami veseli in nasmejani obrazi, kar je pomenilo še več zabave in smeha. Ker so potomci Ane in Jakoba pevci, Vili je celo vodja pevskih skupin, in med njimi številni glasbeniki, je razumljivo, da je odmevalo lepo petje in glasba. Za glasbeni program je sicer poskrbel Tibor Jaušovec, občasno pa mu je pomagalo kar osem harmonikarjev z igranjem na »frajtonarici«: Nace Sobočan, Boštjan Jaušovec, Nejc Senčar, Tadej Vajngerl, Dejan Potočnik in njegov sin Anže Potočnik, Miran Rola in njegov sin, in najmlajši harmonikar, star šele 5 let, Anže Rola. Mnogi so sicer pogrešali njihovega »prvega harmonikarja« Mira Jaušovca, ki pa se ni mogel udeležiti srečanja. Glasbeniki so tudi šaljivci, zato so prisotni bili deležni humorističnih nastopov muzikantov, tudi skečev, s katerimi so dodobra nasmejali prav vse prisotne. Svoj glasbeni nastop je prispevala tudi Neli Senčar, ki je zaigrala na saksofon.
Udeležence srečanja je v nekaj besedah pozdravila in nagovorila organizatorica srečanja Vlasta Šalamun, ki se je v svojem imenu in imenu soorganizatorjev Draga Sobočana in Mirana Senčarja zahvalila vsem, da so se udeležili tega nepozabnega srečanja. Povedala je, da se je število članov, potomcev rodu Jaušovec, od zadnjega srečanja samo večalo in da je na poti nov član te »družine«, ki se jim bo pridružil že v mesecu juniju. Svoj nagovor je zaključila z mislijo: »Danes je vedno, jutri nikoli, zato naj bo to srečanje za vsakega spet nepozabno«. In bilo je zares nepozabno, saj se je zabava odvijala vse do četrte ure zjutraj. Zaključili pa so jo spet s pesmijo, ki je bila rdeča nit tega srečanja.

(Foto: Ludvik Kramberger)

Srečalo se je 60 potomcev Jaušovec

Na zlati poroki je Mariji in Jožetu Lahu zapel tudi Stane Vidmar

Zlatoporočenca LahPoleg decembrskega vrveža in novoletnega prazničnega vzdušja, so pri družini Lah iz Očeslavcev v občini Gornja Radgona, imeli še posebno slovesno slavje z več kot sto svati. Marija in Jože Lah sta namreč praznovala zlato poroko, saj že 50 let z roko v roki stopata skozi lepoto in bolečino življenja. Zlatoporočenca sta se spoznala po Jožetovem prihodu s služenja vojaškega roka v Makedoniji, ko sta se srečala na vaški veselici v Stavešincih in se takoj zaljubila. Rosno mlada sta se poročila 31. decembra 1967 (Marija pri komaj 18 letih, Jože pri 23) civilno in cerkveno v cerkvi v Gornji Radgoni. Tako ljubezen z vaške veselice traja že pol stoletja.

Ljubezen z vaške veselice traja že 50 let

Med soboto in nedeljo so sekunde do pravoslavnega novega leta odštevali tudi v Termah Lendava

Pravoslavno novo letoPodobno kot marsikje po Sloveniji, zlasti v večjih krajih, kjer živi večje število pravoslavnih vernikov, je čakanje novega pravoslavnega leta, v noči med soboto in nedeljo, potekalo tudi na skrajnjem severovzhodu države. Srbsko kulturno društvo "Jovan Jovanović Zmaj" Lendava je namreč v soboto, 13. januarja zvečer, kot vsako leto poprej, v restavraciji Term Lendava pripravilo novoletno zabavo po julijanskem koledarju, ali najpogosteje rečeno zabavo ob pravoslavnem novem letu. Novoletne zabave so se, poleg članov omenjenega kulturnega društva udeležili tudi njihovi prijatelji in znanci, ne glede na nacionalnost ali veroizpoved, med njimi tudi veliko Slovencev, Madžarov, Hrvatov in drugih. Vse je potekalo v znamenju veselega vzdušja, veliko glasbe, plesov, odlične kulinarike...

Srbsko

Starostniki so se z veseljem zavrteli

DSO zaključek 2017V Domu starejših občanov Gornja Radgona so tik pred koncem leta 2017, praznovali zaključek leta. Že tradicionalna prireditev je bila ponovno odlično obiskana, saj se je zbralo kar 140 stanovalcev doma in njihovih svojcev, tako da so se ob lepo dekoriranih in obloženih omizjih zbrale kompletne družine. Direktor Doma, mag. Marjan Žula, je v uvodnem slavnostnem nagovoru pozdravil tudi prostovoljce, ki so bili povabljeni ter se jim zahvalil za celoletno požrtvovalno in pomembno delo, ki ga opravljajo. Po čisto kratkem pogledu nazaj v poslovno leto 2017, ki ga bo DSO-GR d. o. o. zaključil pozitivno, se je zahvalil zaposlenim, ki skrbijo za to, da je Dom svetel, prijazen in odprt ter za njihovo dobro delo, ki se odražajo v zelo kakovostnih storitvah. Za vse delovne enote je izbral prijazne in lepe besede ter izrazil upanje, da bodo tudi v bodoče živeli in delali kot kolektiv, skupaj s stanovalci pa še naprej kot velika družina.

V radgonskem DSO pripravili tradicionalni zaključek leta za stanovalce in njihove svojce

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

S starimi Tomosi od Prlekije do Obale

 

Člani Tomos kluba - Prekrasni so se z mopedi iz Svetega Tomaža odpeljali do Ankarana na morju

Klub TomosIz ljubezni do nekoč nenadomestljivih Tomosovih lepotcev, ter z željo, da ohranijo tehnično kulturno dediščino, je skupina Prlekov iz Svetega Tomaža in okolice, že pred petimi leti ustanovila Tomos klub-Prekrasni. Poleg druženja, izmenjave izkušenj, obnove in ohranjanja svojih starodobnih lepotcev, člani kluba vsako leto izpeljejo tudi kakšen večji projekt. In tako so v letošnjem poletju izpeljali štiridnevno vožnjo do Obale in taborjenje ob morju v Ankaranu. Šlo je za zahteven in tudi odgovoren projekt, zato se je članstvo nanj temeljito pripravilo in tako težav ni bilo.

Med vožnjo od Gornjih Ključarovcev do Ankarana so porabili skoraj dvanajst ur vožnje, saj niso (ne smejo) peljali po avtocestah, a tudi mopedi imajo omejeno hitrost. „Sploh pa se nam ni niti mudilo, saj smo imeli rezerviran čas. Zato smo po poti imeli kar sedem krajših ali daljših postankov (Slovenska Bistrica, Vojnik, Trojane, Domžale, Vrhnika, Postojna", nam pove predsednik društva Tomos klub Prekrasnih Boris Štuhec, ki dodaja, da se jih je na pot podalo kar 17 (od skupno 33) članov, in sicer 16 z mopedi in eden v spremljevalnem vozilu, v katerem so imeli dva rezervna mopeda, nekaj rezervnih delov in obilico dobre volje.
Start potepa je bil že v zgodnjih jutranjih urah, ko so se zbrali v Gornjih Ključarovcih pri Sv. Tomažu, prihod v Ankaran, kjer so šotorili pri svojem znancu in rojaku iz Prlekije Ivanu Zelenjak, ki že 50 let živi ob morju, pa je bil ob 17. uri. „Vožnja do tja je potekala brez zapletov, le kaka svečka je zapikala ali pa se kaka diza zamašila. Da ne bi delali gneče smo se vozili v dveh etapah po 8, sicer pa na cestah tisti dan ni bilo večje gneče. Do Ankarana smo naredili 300 km, efektivne vožnje je bilo 7 ur in pol. Zanimivo je to, da smo ugotovili, da se skoraj bolj utrudiš če se voziš v avtu kot pa na mopedu. Seveda je tu zraven tudi veliko adrenalina, ki verjetno pomaga, da ne čutiš utrujenosti. Zvečer smo se že kopali v morju, nato pa se družili ob dobrem refošku in ob harmonikah našega gostitelja Ivana in našega člana Jaroslava", nam razlaga Štuhec, ki je še s posebnim navdušenjem govoril o naslednjem dnevu, ko so se odpeljali v Koper in si tam pogledali Tomosov muzej, ki ga je z željo, da ohrani tehnično kulturno dediščino tovarne Tomos, ustanovil Stevo Vujič.
„Za njegovo požrtvovalno delo se mu res moramo iskreno zahvaliti in mu izkazujemo spoštovanje tako kot je na poti en policaj nam izkazal z besedami "kapo dol". Sicer pa smo se tudi ta dan kopali in zvečer spet malo poveselili. Tretji dan smo se peljali po celotni slovenski obali: Ankaran, Koper, Piran, Izola, Portorož. Kar nas je zelo presenetilo je bil odziv ljudi. Vsi so nas pozdravljali, slikali mopede in nas vzpodbujali naj še naprej tako lepo skrbimo za naše mopede. Tudi med vožnjo tja in nazaj je marsikdo pohupal in nas vzpodbujal. V glavnem kjerkoli smo se ustavili so nas spraševali od kje smo koliko km smo prevozili.... Tako da smo doživeli res veliko prijetnih dogodkov, spoznali veliko prijaznih ljudi. Ampak ker vsaka lepa stvar hitro mine smo se četrti dan zjutraj morali posloviti od obale in po isti poti proti domu. V Savce smo prispeli ob 18. uri. Na poti smo dva mopeda naložili na prikolico ker jima je malo zmanjkalo sape, vendar noben moped ni imel večje okvare, tudi ta dva bi se dalo popraviti med potjo, če bi imeli malo več časa. Skupaj smo naredili 700 km, vsak je porabil kakšnih 15-20 litrov mešanice", je razlagal Boris Štuhec.
Sam je še posebej izpostavil dva najstarejša udeleženca Franca Slana (71) in Anico Slana (63), ki sta vse zdržala in tudi nista imela niti najmanjših problemov na dolgi poti. „Čestitam jima ob tem tudi zahvaljujem, saj je Anica za nas skrbela kot prava mama. Kot predsednik Tomos kluba Prekrasnih bi se rad zahvalil vsem udeležencem, vsak je na svoj način pripomogel k uresničitvi tega podviga. Imeli smo se res lepo, bili smo kot ena velika družina in to je v teh časih res pravo zdravilo za vsakodnevni stres. Radi bi se posebej zahvalili primorskem Prleku Ivanu Zelenjaku in njegovi celotni družini, za res prijetno bivanje in za nepozabne trenutke ki smo jih preživeli pri njih", je dodal predsednik kluba Boris Štuhec.

TOMOS KLUB PREKRASNIH (Zgodovina kluba)
Ljubitelji legendarnih mopedov Tomos v Prlekiji se družijo že več kot 20 let. Na začetku so se zbirali zvečer ob ognju pozneje so začeli pokati z karbidom za Veliko noč. Ker je skoraj vsak doma imel kak Tomosov stari moped od dedka ali očeta, so začeli te mopede obnavljati in se z njimi voziti. Ker so spoznali kako pomembno je ohranjanje tehnične kulturne dediščine in ker jih je vedno več imelo lepe obnovljene Tomosove mopede so se odločili da registrirajo klub. Tako so 30.4.2010 imeli ustanovni zbor društva. Izbrali so ime Društvo ljubiteljev starodobnih vozil Tomos-Klub Prekrasnih, skrajšano ime je Tomos klub Prekrasnih, ki ima sedež v Gornji Ključarovcih 17, Sveti Tomaž.
Vsako leto prvo nedeljo v septembru organizirajo srečanje starodobnih vozil Tomos (letos že 5.). Udeležijo se ga sorodni klubi iz Stare Gore, Bukovcev (klub Moped), Ljutomera, Dornave, Ormoža, Kidričevega..."Prav tako jim mi vrnemo obisk ko imajo oni srečanje. Predlani smo bili tudi na srečanju v Kopru, lani v Sežani. Udeležimo se tudi Klemenčičevega memoriala v Mali Vasi, in občinskega praznika Sveti Tomaž. Vsako leto po koncu šolskega leta gremo na taborjenje za par dni z mopedi. Bili smo že na Blaguškem jezeru, Ledavskem jezeru, Smartinskem jezeru, Iverčkem jezeru, letos pa na morju. Za 1. maj pa smo ponavadi hodili na daljše pohode in se na koncu ustavili pri katerem od članov. Sedaj pa že dve leti hodimo z avtobusom skupaj z družinami, lani na Šmartinsko jezero, letos v Kumrovec. Ob tem bi se radi zahvalili našemu mnogo prehitro preminulemu članu Viktorju Štuhec, ki nam je vedno rad odstopil njegove ribnike, da smo tam imeli piknike. Prav tako se moramo zahvaliti občini Sveti Tomaž od katere vsako leto dobimo neko malo donacijo. Zgradili smo si tudi manjšo leseno hiško v kateri se dobivamo ko imamo sestanke, izobraževanja...Vsak mesec imamo tudi eno nedeljsko vožnjo, pravimo jim "ture avanture". Vsako leto pripravimo tudi interno tekmovanje v spretnostni vožnji, zmagovalec postane mopedist leta...", pravi predsednik kluba Boris Štuhec.
Dodal je, da so si nabavili tudi klubske jakne, usnjene brezrokavnike in majice. Ko imajo kak večji dogodek so seveda z njimi tudi žene ali partnerke, ki se jim fantje zahvaljujejo, ker jim veliko pomagajo pri raznoraznih dogodkih. Tudi one gredo enkrat letno na izlet. Samo ženske, moški pa čuvajo doma otroke. Tudi otroci so navdušeni in so zraven ko se le da. Danes je v klubu 33 članov, vsak ima po nekaj obnovljenih mopedov...

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zanimivosti S starimi Tomosi od Prlekije do Obale