Na območju Lenarta in sploh Slovenskih Goric, je očitno veliko uspešnih zakonov, saj nas pogosto obveščajo o praznovanju zlatih, bisernih, diamantnih in podobnih jubilejnih porok. In tako je bilo tudi v Spodnjem Porčiču, streljaj od Lenarta, kjer sta pred dnevi, srečna in zadovoljna v krogu domačih in prijateljev, zlati jubilej skupnega življenja praznovala Matilda in Konrad Rokavec. Svoje zaobljube drug drugemu, sta v krogu svojih najdražjih, svečano obnovila v cerkvi sv. Lenarta v Lenartu, kjer je civilni del obreda, ob predstavniku države – matičarju, opravil župan občine Lenart, mag. Janez Kramberger, cerkvenega pa ob zahvalni maši častni naddekan in lenarški župnik Martin Bezgovšek.
V teh lepih jesenskih vikendih, ko veliko slavimo darove narave, je bilo še posebej veselo pri Gorjupovih v okolici Lenarta. Tam sta zlati jubilej skupnega življenja praznovala Marija in Marjan Gorjup iz Zgornjih Žerjavcev v Slovenskih goricah. Svoje zaobljube drug drugemu, sta v krogu svojih najdražjih, svečano obnovila v cerkvi Sv. Lenarta v Lenartu, kjer je civilni del obreda opravil župan občine Lenart mag. Janez Kramberger, cerkvenega ob zahvalni maši pa častni naddekan in župnik Martin Bezgovšek. Zlatoporočenca Marija in Marjan Gorjup, mimogrede sta oba rojena leta 1949, sta se sicer civilno poročila 21.9.1968 in en teden kasneje tudi cerkveno v cerkvi Sv. Lenarta.
Moderno ptičje strašilo, ki odganja srne
Namesto, da bi za strašilo ubijali vrane, sta si zakonca Petek iz Apaške doline omislila izvirno odganjalo nepridipravov
V tem času, ko pogosto na njivah vidimo ubite in obešene vrane, ki naj bi odganjale svoje sorodnice, so prav dobrodošla inovativna strašila, ki so bolj učinkovita, ob tem zanj ni potrebno poseči po življenju kakšne prostoživeče živali. In eno takšnih inovacij smo opazili tudi na njivi Zofije in Ivana Petka iz Stogovcev v Apaški dolini, kjer njun nasad krompirja varuje »moderno« strašilo. Sprva bi mu namreč težko dejali strašilo, saj je »oblečeno« v lepa oblačila, a je v svojem poslanstvu zelo učinkovito, zlasti pri odganjanju srn, ki se rade sladkajo v nasadih buč. V preteklosti so sicer na njive postavljali predvsem strašila, ki so bila oblečena v stare raztrgane "cunje" ali obleke. Znani so tudi reki, ki pravijo: »Oblečen si kot strašilo!«. Ženski, ki je bila nemarno oblečena so rekli, da zgleda kot strašilo.
Ponavadi so stare obleke raztrgane, tega je bilo tedaj veliko, po navadi še zakrpane, natlačili s slamo, da je bilo strašilo podobno človeku. Namenjena so bila predvsem za strašenje ptic, največkrat na poljih, včasih pa bi naj strašilo preganjalo ptice, da ne bi pozobale sadežev na drevesih, predvsem češenj. Za preganjanje ptic v vinogradih, je v Slovenskih Goricah in v Halozah znano mehansko strašilo, ki mu pravijo klopotec. Ta s svojim glasom ob vrtenju od vetra, preganja ptice iz vinograda.
»Strašilo, ki ga vidite je namenjeno odganjanju srnjadi, katerih je v teh krajih izjemno veliko. Škodo delajo tudi na bučah, tako da obgrizejo poganke bodočih plodov, ki zato več ne rastejo in ne rodijo. Škodo delajo tudi, ko se že pojavljajo plodovi, saj obgrizejo plodove, ki zaradi tega zgnijejo. Prav zato smo na sredi njive postavili strašilo«, pove gospodinja Zofijo Petek, ki dodaja, da je njihovo „strašilo" zaenkrat izjemno uspešno. Posebej zanimivo pa je, ko se srne zaustavijo pred njuno njivo in opazuje človeka – strašilo...
