Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Klopotci strašijo in odganjajo ptiče

 

Vinogradniki Cerkvenjaka ob Johanezovi trti postavili klopotec

Klopotec CerkvenjakČeprav jih ponekod postavljajo že prej, v vinogradih na skrajnem severovzhodu države, zlasti v Slovenskih goricah, Prlekiji in Halozah, po krščanskem prazniku Marijinem vnebovzetju „razbijajo" mnogi klopotci, ki strašijo in odganjajo ptiče ter tako zaščitijo čim več sladkih grozdnih jagod. Predvsem Slovenske Gorice so že od pradavnine posajene z vinsko trto, kot potrjuje tudi njihovo ime. Z gojenjem vinske trte so se tam ukvarjali že v času Rimljanov, saj je to bila gospodarska panoga, ki je dajala mnogim kruh za preživetje. Vino iz tega področja so tovorili po vinskih cestah v bližnje in daljne dežele. Še danes obstajajo deli cest, ki so poimenovani po teh prevoznih poteh. Ena teh se nahaja v Negovi, koder je vodila vinska cesta iz Gornje Radgone do Ptuja, ki ji že stoletja rečejo »Vinišče«.

Zato so, kot rečeno, vinorodna področja Slovenskih goric in Haloz znana tudi po postavitvi klopotcev, ki jih vinogradniki ob svojih vinogradih postavljajo, da s svojim ropotom odganjajo ptice. Zanimivo je, da obstojita dva tipa klopotca Slovenskogoriški in Haloški. Prvi ima štiri »letance« ali krake, drugi pa šest. Da je to slovenski izum pove to, da so ga v nemško govoreči Avstriji, kjer jih tudi postavljajo, poimenovali »Klapotez«. In kot so v preteklosti mnoga kmečka opravila omejevali z datumi svetnikov, tako je bilo tudi postavanje klopotcev vezano na godove svetnikov. Postavljali so jih od Aninega do Velike maše ali Velikega šmarna, torej od 26. julija do 15. avgusta. Danes je postavljanje klopotca folklorno dejanje, največkrat ga obredno postavljajo vinogradniška in turistična društva. In med desetinami klopotcev je tudi tisti, ki stoji ob Johanezovi trti, potomki 400 letne modre kavčine iz Lenta v Mariboru, v Cerkvenjaku.
Tudi letošnjo postavitev je, kot vsako leto organiziralo Društvo vinogradnikov in ljubiteljev vina Cerkvenjak. Na prireditvi se je zbralo lepo število obiskovalcev, med njimi župan Cerkvenjaka Marjan Žmavc, društvena vinska kraljica Marina Breznik in vinska kraljica Društva vinogradnikov Radgonsko-Kapelskih goric iz Gornje Radgone Anja Trstenjak, dosedanji predsednik društva Ivan Janez Pučko, ki je odslej »viničar« trte, in nekdanji župan Jože Kraner, ki je bil pobudnik za posaditev Johanezove trte, katero so posadili leta 2003. Trta že daje vino, ki služi za protokolarne namene občine Cerkvenjak. Obiskovalce sta pozdravila predsednik društva Franci Zorko in gospodar Johanezove trte Marjan Žmavc. Kot sta dejala je to prireditev, ki je namenjena ohranjanju starih običajev in druženju ob dobri kapljici. Klopotec, katerega je pred postavitvijo »servisiral« njegov izdelovalec Franc Čeh, so z rogovilami, tako kot so to delali nekoč, v višino postavili močni »dedi«. Ker ob postavitvi ni bilo niti piša vetra, se ni mogel oglasiti z svojo znano melodijo. Bo pa s svojim značilnim glasom v središču Cerkvenjaka naznanjal, da v vinsko deželo počasi prihaja jesen, ko se bodo v teh krajih odvijale trgatve. Za veselo razpoloženje je ob postavitvi klopotca skrbel harmonikar Marko Breznik.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zanimivosti Klopotci strašijo in odganjajo ptiče