Rodila se je pred 80., poročila pa pred 60. leti

Diamantna poroka LončaričZa Marico Lončarič iz Lokavcev pri Negovi je 23. januar gotovo najbolj srečen datum v življenju. Kako tudi ne, ko pa se je natančno tega dne pred osmimi desetletji rodila, pred šestimi pa tudi poročila. Torej je letos, prav na dan, ko so se po kar nekaj meglenih in turobnih dneh, nad negovskim delom Slovenskih Goric, pojavili prijetni sončni žarki, imela pravi vzrok za dvojno praznovanje. Pravzaprav je s svojim življenjskim sopotnikom, možem Slavkom, brez posebnega pompa in razkošja, v domači hiši, kjer ima sedež tudi na daleč znano podjetje Montaža Lončarič, predvsem prejemala darila in čestitke, oba za visok skupni življenjski jubilej, ona sama pa še za okrogel osebni jubilej. Odločila sta se namreč, da bosta svoj jubilej obeležila v družbi svojih najdražjih, treh otrok, štirih vnukov in pravnukinje, ter še nekaj drugih svojcev, sorodnikov in prijateljev. Ob ganljivih čestitkah se je slavljencema tu in tam orosilo oko...

Marica in Slavko Lončarič obeležila diamantno poroko in njenih osemdeset

Dedek Mraz obiskal tudi otroke v Lutvercih

Dedek Mraz LutverciV našem gasilskem domu je bilo konec decembra spet veselo. Naše otroke je obiskal dedek Mraz. Že sedmo leto zapored se v našem društvu trudimo, da organiziramo prihod dedka Mraza. Tudi letos sta celotno organizacijo in priprave za ta projekt prevzeli naši članici društva, ki sta tudi v komisiji za mladino v društvu Zdenka Šuman in Tina Rojc. Seveda so na pomoč priskočile še ostale pridne roke: Sanja H. je pomagala pri pripravi kulturnega programa, Monika Š. in Sara R. pri pakiranju daril, fotografiranje Monika, aranžerka Blanka pri izdelavi scene, pa še vsi ostali, ki so pomagali pri pripravi prostora, ipd.

Dedek Mraz v Lutvercih

Verniki so se zahvalili svojemu župniku (in nekdanjemu nogometnemu sodniku) Janezu Ferencku iz Apač, ob njegovem življenjskem jubileju

Janez FerencekDa priljubljeni apaški župnik Janez Ferencek letos praznuje okrogel življenjski jubilej, 60. letnico življenja, smo izvedeli po naključju. Na dan, ko se je pred 60 leti rodil so župnijski dvorani domače cerkve, ki se nahaja ob župnišču in služi v zimskem času kot bogoslužni prostor, je namreč daroval večerno sv. Mašo. Slednjo je s petjem, ob spremljavi organistke Aleksandre Papež na elektronskih orglah, popestril Župnijski pevski zbor, ki je po končani maši svojemu priljubljenemu župniku zapel: »Vse najboljše, dragi župnik Janez...«, v slovenščini in tradicionalno iste verze tudi v angleščini. V tem času so moški že začeli pripravljati mize in klopi, kjer so skupaj s slavljencem ob obloženi mizi z dobrotami, ki so jih pripravile pevke, s slavljencem nazdravili.

»Vse najboljše, dragi župnik Janez...«

Marija in Štefan Čeh sta tik po novem letu obeležila zlati pir

Zlata poroka ČehKomaj so utihnila božična in novoletna praznovanja, že sta zakonca Marija in Štefan Čeh z Bišečkega Vrha v Slovenskih goricah praznovala nov pomemben dogodek. Že prvo soboto v letu 2020 sta namreč, v krogu najbližjih in prijateljev, v gostišču Štajerska hiša kulinarike v Gočovi, obhajala visok skupni življenjski jubilej – zlato poroko. Vse skupaj se je začela z obiskom cerkve Sv. Bolfenka v Trnovski vasi, kjer je župnik Franc Mlakar, pri darovani sv. maši, opravil cerkveni obred. Od tod so se številni svatje z zlatoporočencema odpravili v Gočovski dvorec, kjer je potekal civilni zlatoporočni obred, s katerim sta potrdila svojo 50 - letno zakonsko zvestobo.

Najprej v cerkev, nato v dvorec

Zofija in Anton Žavrlan iz Slovenskih goric sta obhajala zlato poroko

Zlata poroka ŽavrlanBrez velikega pompa, v družbi svojih najdražjih, sta tik pred iztekom leta 2019, zlato poroko obhajala Zofija in Anton Žavrlan z Zgornje Ščavnice v Slovenskih goricah. Prijetno praznovanje, ki je potekalo na njunem domu, je s svojim obiskom počastil tudi župan občine Sveta Ana, Silvo Slaček, ki jima je v imenu občine čestital in izročil spominsko darilo, umetniško sliko vinograda, na kateri se v ozadju vidi cerkev sv. Ane. Ob klepetu s slavljencema smo izvedeli marsikaj iz njunega zanimivega in pestrega skupnega življenja.

Župan jima je čestital kar na njunem domu

Delegacija OZ RKS je na Orehovskem Vrhu obiskala 90-letnico Veroniko Fajfar, ki se je razveselila obiska in čestitk

Veronika Fajfar jubilejPred dnevi je Veronika Fajfar, ki živi v Orehovskem Vrhu, dober streljaj iz Gornje Radgone, praznovala 90. rojstni dan in jo je z obiskom razveselila delegacija Rdečega križa. Na obisk je s poverjenicama Ido Šemrl in Marijo Vrbančič, prišel predsednik Krajevnega odbora RK Črešnjevci – Zbigovci, Janko Auguštin. Ob čestitkah in izročitvi daril, je bila opazna radost slavljenke, ki je izrazila veselje in zadovoljstvo, da so z obiskom počastili njen visoki življenjski jubilej.

Deset vnukov, 13 pravnukov in dva prapravnuka...

Priljubljena Prekmurca iz Apaške doline

Biserna poroka NovakKer sta se Amalija in Franc Novak iz Apač poročila 30. decembra 1959, sta tudi šestdeset let pozneje, biserno poroko obhajala tik pred iztekom leta. Prvič je poroka potekala v Murski Soboti, civilna na tedanjem matičnem uradu, cerkvena pa v cerkvi Sv. Nikolaja. In ker je bila Amalija učiteljica sta se cerkveno poročila ponoči v tajnosti. Tokrat sta svojo biserno poroko praznovala v krogu svoje družine in prijateljev v apaški cerkvi, sveto mašo pa je daroval župnik Janez Ferencek. Ob cerkvenem poročnem obredu jima je župnik Janez Ferencek namenil veliko lepih besed zahvale in jima izročil darilo.

Biserno poroko sta obhajala Amalija in Franc Novak iz Apač

Darila blagoslovil negovski župnik Marjan Rola

Božiček pri ŠenekarjuV Gostilni Šenekar, v Spodnjih Ivanjcih pri Negovi, je tik pred božičem, potekala tradicionalna prireditev, kjer je Božiček obdaril 60 otrok iz KS Spodnji Ivanjci, starih do 6 let. Že 27. tovrstno prireditev z obdarovanjem je tudi letos pripravilo Kulturno športno društvo (KŠD) Spodnji Ivanjci, s pomočjo sredstev Krajevne skupnosti Spodnji Ivanjci in dobrotnikov. Ob tej priliki so otroci iz KS Spodnji Ivanjci, pod vodstvom Simone Danko in Martine Vesenjak, pripravili kulturni program z božično vsebino.

Božiček obdaril 60 otrok

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Čarovnico so skurili na grmadi!

 

Tudi zasebna „Noč čarovnic“ je lahko zanimiva

ČarovnicePodobno kot pri Gradu na Goričkem, kjer vsako leto poteka osrednja pomurska, če ne tudi slovenska, prireditev povezana z „Nočjo čarovnic“ (Halloween večer), in drugje po pomurski regiji, kjer se v času pred dnevom mrtvih odvijajo številne prireditve in dogodki povezani s tem, je lahko sila zanimiva tudi „zasebna“ noč čarovnic.

In v to so se lahko na predvečer vseh svetih oz. dneva mrtvih, prepričali gostje partnerjev Marije Krstić in Edgarja Walnerja iz Podgorja v Apaški dolini, kje so pripravili enkratno prireditev „noč čarovnic“. Z vzdušjem, dekoracijo, scenografijo in vsem kar se je dogajalo v prostrani domači hiši ter okrog nje, so vsi prisotni, poleg domačinov so bili zraven tudi gostje iz Avstrije in Srbije, bili zelo navdušeni. Če odštejemo, da je neusmiljeni gospodar Edgar, v dokaj mrzli, turobni in megleni noči tik ob domačem dvorišču, moral skuriti najbolj „divjo“ čarovnico Apaške doline, saj ji je sodišče sestavljeno iz uglednih domačinov in gostov izreklo najhujšo kazen, nikakor ne moremo mimo „čarovniške večerje“, ki je bila nekaj novega za večino prisotnih. Za Marijo in Edgarja pa je to bila tradicija, ki ju spremlja že vrsto let.

Po „krvavi“ bučni juhi so gostje bili deležni manj znane „čarovniške jedi“, ki se ji reče sirov fondi (fondue), čeprav bi namesto sira lahko bilo tudi meso. Fondi je vrel na mizah, dišave so z širile po celem prostoru, tiha čarovniška glasba se je razlegala po celem prostoru. Medtem, ko so se prisotni „borili“ z enkratno jedjo, se je domača mačka Cvetka ukvarjala s trganjem metle ene izmed pozabljivih čarovnic. Hkrati domača psička Lina nikakor ni mogla dojeti kaj se pravzaprav dogaja, a se je kljub maskam in nepoznavanju obiskovalcev, nekako držala v bližini svojih dveh gospodarjev. Vsi prisotni gostje se bodo tudi v bodoče družili z Marijo in Edgarjem, saj so se tokrat imeli enkratno in poskusili so nekaj kar ne doživiš pogosto. Prijazna gostitelja, ki sta večino življenja prebila na tromeji Avstrije, Švice in Nemčije, natanko zadnjih pet let pa sta domačina v Apaški dolini, nam povesta, da sta svojim resnim prijateljem predstavila, avstrijsko – švicarski čarovniški sistem in seveda hrano, ki se prileže ob takšnih priložnostih.

In tukaj je v ospredju vsekakor svetovno znana švicarska mešanica topljenih sirov za prijetnejše druženje – sirov fondi. Naredijo ga, glede na potrebe, iz različnih trdih ali poltrdih švicarskih sirov. Zraven dodajo kar nekaj zelo suhega belega vina, da je bolj kislo, nekaj žganja, običajno češnjevega, lahko pa je tudi drugo. Dodajo tudi jedili škrob, muškatni orešček, česen..., običajno zraven ponudimo beli kruh, ki ga narežemo na kocke s stranico približno 2,5 centimetra. Že pred tem česnov strok olupimo in razpolovimo, potem pa z njim dobro natremo posodo. V posodo nalijemo vino, potem pa jo pristavimo in počasi segrevamo. Jedilni škrob gladko razmešamo z žganjem. Sire naribamo. Ko se na površini vina pojavijo drobni mehurčki, začnemo vinu med nenehnim mešanjem po malem dodajati nariban sir; vino ne sme zavreti. Ko smo v posodo stresli ves sir, dodamo še mešanico škroba in žganja. Mešamo še toliko časa, da se sirova mešanica zgosti, nazadnje pa sire začinimo s sveže naribanim muškatnim oreščkom. Vsebino posode na hitro prelijemo v fondi posodo nad plamenčkom. Jedci nato na fondijeve vilice natikajo kruh, ki ga sproti namakajo v sirov fondi, ki ga občasno premešajo, da se ne bi oprijel posode. K fondiju najpogosteje ponudimo vino, ki je tudi sicer osnova sirove kreme, redkeje žganje. Poznavalci pri fondiju uživajo ob vročem, neslajenem čaju...

ČAROVNICE NA SLOVENSKEM

Tudi čarovnice smo prevzeli od drugod

Podobno kot mnoge reči smo pri nas tudi „čarovništvo“ prevzeli od drugod. Kljub temu, se je v Sloveniji noč čarovnic, pojav, ki smo ga v drugi polovici devetdesetih let 20. stoletja začeli prevzemati iz angleško govorečih dežel, že dobro uveljavila. Kot je prepričana etnologinja Bojana Omersel Weeks, se bo noč čarovnic v Sloveniji zagotovo ohranila in se v nekaterih pogledih še okrepila - tudi v tistih pogledih, ki jih do zdaj nismo prevzeli, so pa dobro znani v ZDA. „Prevzeli bomo na primer tudi preoblačenje na ta dan in strašenje. Gre za prevzemanje, kot gre za prevzemanje pri Valentinovem in kot je šlo navsezadnje v 19. stoletju za prevzemanje božičnega drevesa z germanskega območja“, pravi ugledna etnologinja.

Sploh pa etnologi pri pojavu noči čarovnic opažajo več vidikov, saj gre tako za zabavo, za preoblačenje in krašenje kot tudi nakupovanje majhnih čarovnic, plastičnih buč in drugih izdelkov, ki so za to priložnost naprodaj v trgovinah. Več ko ima pojav sestavnih delov, večja je možnost da se obdrži tudi na drugih ravneh, ne le na komercialni, menijo etnologi, ki pa vzporedno opozarjajo na nekatere pojave v tem jesenskem obdobju, ki so znani v slovenski dediščini, vendar pa niso imeli neposredne povezave z "nočjo čarovnic", kot jo poznamo danes. Tako so npr. v času pobiranja pridelkov v panonskem delu dolbli buče, saj je izrezovanje buč postalo običaj. Nekatere šole, knjižnice in muzeji po Sloveniji v dnevih pred nočjo čarovnic organizirajo različne delavnice, na katerih otroci izrezujejo buče ali pa že izrezano prinesejo s seboj in potem tekmujejo čigava je lepša. Na balkone, okna ali vhodna vrata ob 31. oktobru postavljajo izdolbeno bučo z izrezanimi očmi in usti, v notranjosti buče pa gori sveča. Na nekaterih delavnicah pa si lahko poslikajo obraz in izdelujejo čarovniške pripomočke. Posebne prireditve in zabave pripravljajo tudi v različnih društvih, lokalih in hotelih. Izbirajo naj čarovnice, naj bučo ali naj čarovniški trik. Etnologinja Jelka Pšajd iz Pokrajinskega muzeja Murska Sobota pravi, da zadnja leta buče dozorijo prej in jih poberejo že sredi septembra. V nekaterih prekmurskih krajih priredijo praznik buč, iz Avstrije pa so prevzeli navado, da pred hišami postavijo nekakšne „jesenske aranžmaje“. S pomočjo buč in vreč napolnjenih s senom, naredijo lutko ženske in moškega, "babo in deda", okoli pa razporedijo jedilne buče različnih velikosti, oblik in barv...

Sicer pa noč čarovnic (Halloween) v ZDA praznujejo predvsem otroci, ki našemljeni v čarovnice in duhce na predvečer hodijo od vrat do vrat z besedami "Trick or treat", kar pomeni vabilo k darovanju, sicer naj bi dom zadela nesreča. Po domovih jih obdarijo z bonboni, dobijo pa lahko tudi denar, pravi Omersel Weeksova, ki je poročena z Američanom in se v njeni družini tudi zato pripravijo na noč čarovnic. Skupaj z otrokoma izdolbejo buče in izrežejo luknje za oči in usta, tako da so čim bolj strašljive, ter jih postavijo na balkon. Pred garažna vrata obesijo lutko čarovnice. Pravi, da jim v času pred 31. oktobrom tudi sorodniki iz ZDA pošljejo različna darilca ob tej priložnosti, kot so čarovnice, pajki ali duhovi. Newyorška parada vsako leto pritegne okrog dva milijona gledalcev in na tisoče udeležencev iz vsega sveta. Praznik zaznamujejo črna in oranžna barva, buče, maske in sladkarije, v ZDA pa ga na ta način slavijo od leta 1921.

Praznovanja noči čarovnic izhajajo iz starega keltskega običaja. Kelti so verjeli, da je 1. november začetek novega leta, da na predvečer tega prehoda pridejo na zemljo vsi duhovi in mrtvi ter da naokoli letajo čarovnice. Kasneje je pri Angležih ob sprejetju krščanstva postal ta dan Hallowe'en, kar je skrajšano iz All Hallow Even - večer vseh svetih. Čarovnice in čarovniki so po predstavah ljudi lahko demonična bitja, kot vile in lamije, kresniki in vedomci, lahko pa tudi navadni ljudje, ki znajo čarati in vedeževati. Ljudje so verjeli, da so njihove nadnaravne sposobnosti lahko prirojene, lahko pa tudi pozneje pridobljene. Čaranje je bilo lahko tako pozitivno kot tudi negativno. Čarovnih veščin naj bi se čarovniki priučili v črnih šolah oziroma od božjih deklic, vil ali - po predstavah, ki so jih širili predvsem s čarovniškimi procesi - od vraga, kateremu so se morali tudi zapisati. Coprnice, vešče, štrije, klekarce ipd. ter čarovniki, magi, štrigóni, vidovíne ipd. so po pripovedovanju čarali na simpatetičen (sorodnostni, skrivno delujoč) način, pa tudi po analogiji (podobnosti), dalje na način "pars pro toto" (del namesto celote), ali s pomočjo apotropejskih (obrambnih) dejanj. Pri čaranju so si pomagali z vodo, zdravilnimi zelišči, zvarki, uroki, zagovori, molitvijo, s "črnimi bukvami" in magičnimi predmeti, kot so npr. palica, v kateri naj bi bil sedež duha pomočnika, zvonec, kozlov rog ipd.

Ljudje so verjeli, da čarovnice in čarovniki lahko letijo, njihov duh naj bi zapustil telo in potoval po drugem svetu, kjer bi prišel v stik z duhovi in demoni. Ekstatična stanja in trans so dosegali bodisi z rastlinskimi izvlečki bodisi z zvokom, npr. z udarjanjem na boben in s plesom, kot šamani. Ljudsko izročilo pogosto omenja, da se čarovnice zbirajo na dan sabat, ko so hodile v ris plesat in so se zbirale na nekaterih gorah, npr. na Grintovcu, Rogaški gori, Kleku, Slivnici in še kje. Po izročilu naj bi znali predvsem čarovniki - kresniki bliskovito premagovati velike razdalje. Tako čarovnice kot čarovniki naj bi znali tudi spreminjati podobo, zlasti v živalsko, lahko pa bi postali celo nevidni. Čarovništvo so pogosto pripisovali čudaškim, samotarskim, strah zbujajočim ljudem, z nezaupanjem pa so pogosto gledali tudi na rdečelasce, lekarnarje, duhovnike in puščavnike. Čarovniki in čarovnice naj bi čarali vremenske prilike in neprilike, znali naj bi zdraviti, povzročali pa bi lahko tudi smrt, bolezen ali nesrečo. Na poljih bi npr. lahko naredili pšenico snetljivo, odvzeli pridelek in kradli kravam mleko. Znali pa so tudi vedeževati, prerokovati, zdraviti in pomagati v težavah. Predvsem čarovnice so obvladale tudi ljubezensko magijo. Ljudje so verjeli, da je njihova moč še posebej občutna o božiču, v dvanajsterih nočeh, na predvečer Jurijevega, o kresu, na kvatrne dni, za bolj čarovniške dni pa so veljali četrtek, petek in sobota. Pred njihovimi čari so se branili z blagoslovljenim smodnikom, soljo, blagoslovljeno vodo, narobe obrnjeno obleko, nastavljali so jim ostre predmete ipd. Svoje veščine so magi, kot se zdi, podedovali iz kulta pomembnih boštev, saj so bili šamani vedno in povsod pomembne osebe.

Po eni od slovenskih povedk naj bi kresnika poslal ljudem bog, da bi se boril za njih proti zmaju. Vrači in baliji so se torej borili z zlom, lahko tudi z zlimi čarovniki v korist svojega rodu. Boji so bili najštevilnejši v kresni noči. Predvsem žensko čaranje pa ima korenine v kultih lunarnih boginj, kakršne so bile Hekate, Artemida, pri nas Pehtra. V Ziljski dolini so označili zločin ženske, ki so jo obsodili čarovništva, kot zločín Péhtre bábe. Čaranje in magija temeljita na simbolnem dojemanju, značilnem za magično mišljenje, zato so podobni vzorci magičnih predstav razširjeni po vsem svetu...

Tukaj si lahko ogledate slike.

{jgototop}{/jgototop}

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zanimivosti Čarovnico so skurili na grmadi!