Otilija in Anton sta imela 10 otrok in skupno 572 potomcev

Rodbina SlodnjakDandanes, ko imamo vedno manj časa za takšna in drugačna srečanja ter druženja, so še posebej dobrodošla srečanja svojcev in sorodnikov. Zato niti ne preseneča, da je bilo izjemno prijetno, prisrčno, zabavno in celo ganljivo srečanje potomcev družine Otilije in Antona Slodnjak, ki sta bila rojena davnega leta 1880 v Rotmanu, v občini Juršinci v Slovenskih Goricah. Srečanje je ob pomoči drugih prizadevnih članov pripravljalnega odbora, organiziral Jože Slodnjak iz Maribora, ki nam je ob tem povedal: »To je bilo 7. srečanje potomcev naših prednikov Otilije in Antona Slodnjaka.

Na 7. srečanje rodbine Slodnjak je prišlo nad 250 sorodnikov

Slovenci in Avstrijci med Weitersfeldu in Sladkim Vrhom složno skočili v Muro

Mura Veliki skokLetošnjemu Velikemu skoku/Big Jump so se blizu broda na Muri med Trnovim ob Muri (Weitersfeldu) in Sladkim Vrhom pridružili tako Avstrijci kot Slovenci. Tako so se natanko ob 15.00  pridružili tisočim Evropejcem, ki so skočili v vse večje reke in jezera, da bi tako opozorili na njihovo veliko bogastvo. Veliki skok je tokrat že drugič potekal na tem mestu in je signal Evropi, ki nas opominja na potrebo po zaščiti naših voda, hkrati pa opozarja na čiste reke. Obenem pa je bil še en poziv, da mora Mura na tem delu in v celotni Sloveniji teče brez ovir. Koordinator kampanje Rešimo Muro Stojan Habjanič je ob tem povedal: "Tudi danes je tukaj očitno, da reke ne damo. Reka je del življenja, ljudje so se preselili k reki, jo znova vzljubili, tako kot je bilo to nekoč blizu njihovih življenj in tako življenje si predstavljamo tudi v prihodnje tako ob mejni reki kot vzdolž celotne reke v Sloveniji."

Z Velikim skokom so opozorili na pomen reke Mure

Najmlajši Luka z osmimi, najstarejših Ivan s 73 leti!

Harmonikarji KonjiščeKljub veliki vročini, ki je pritiskala je minuli konec tedna znova bilo veselo in razigrano v idiličnem turistično rekreacijskem centru (TRC) Zgornje Konjišče. V organizaciji Turističnega društva Čemaž – Apaške doline je namreč v sencah potekal 11. „Veseli popoldan s harmonikarji", ko so številni, predvsem mladi ljubiteljski harmonikarji raztegnili meh. Tokrat je v Zgornje Konjišče prišlo 11 mladih glasbenikov iz širšega območja skrajnjega severovzhoda Slovenije, iz Štajerske in Pomurja. Med udeleženci kaže omeniti predvsem najmlajšega udeleženca Luko Kaučiča iz bližnjega Podgorja in 73-letnega Ivana Pompergerja iz Sladkega Vrha, njuna razlika v letih pa je znašala kar 65 let. V okviru prireditve, na kateri se je zbralo tudi veliko število obiskovalcev in gostov od blizu in daleč, tudi z druge strani reke Mure, iz sosednje Avstrije, so se mnogi razveselili z bogatimi dobitki na srečelovu, ki so ga med drugim pripravili.

Harmonikarji so enajstič raztegnili meh v Zgornjem Konjišču

MK Lisjak, ki velja za enega bolj dejavnih na tem območju, pripravil 15. srečanje motoristov

Motoristi KonjiščeVišje temperature in sončno vreme so na ceste že od marca in aprila naprej privabile mnogo motoristov, med katerimi so tudi člani Motorističnega kluba Lisjak iz Apaške doline (MK Lisjak), ki po svoji aktivnosti in angažiranosti, zlasti pri prometni varnosti, velja za enega bolj dejavnih motorističnih klubov pri nas. Ena njihovih osrednjih aktivnosti je organizacija tradicionalnega motorističnega srečanja, ki je tudi letos potekalo ob izteku šolskega leta in meseca junija, v Zgornjem Konjišču. Letošnje, že kar 15. srečanje zapovrstjo, je torej tudi letos potekalo na območju občine Apače, natančneje na lokaciji ribiškega doma v Zgornjem Konjišču, a se veseljaki na enoslednih kolesih niso zadovoljili samo s tem, temveč so imeli več aktivnosti.

Motoristi so se srečali v Zgornjem Konjišču

Tjaša pred Anejem in Renejem

Otročki dan MahovciŠportno-turistično društvo Mahovci, ki je nekakšen nosilec družabnega življenja v domači vasi v Apaški dolini, je tudi letos pripravilo tradicionalni otroški dan. Na športnem centru v Mahovcih so za male in nekoliko večje otroke pripravili dve otroški igrali in sicer, gasilka in fusbal na štangi. Prav tako so organizirali dejavnosti za otroke, in sicer tekmo med dvema vodnima balonoma, ki je bila najbolj priljubljena med otroci, ki so prišli iz širšega območja Apaške doline. Na koncu so trije najboljši (1. Tjaša Horvat, 2. Anej Dresler, 3. Rene Leopold) udeleženci dobili priznanje za dosežena mesta in pa majhne praktične nagrade.

Malčki so se zabavali na „otroškem dnevu

Tudi sveta maša za stanovalce domov za starejše iz občine Sv. Jurij ob Ščavnici

StarejšiNa Stari Gori je potekalo zanimivo in prisrčno srečanje občanov občine Sv. Jurij ob Ščavnici, ki bivajo v Domu starejših v Gornji Radgoni in Domu Lukavci in ga je ob pomoči Občinske organizacije RK in Društva podeželskih žena občine Sv. Jurij ob Ščavnici, pripravila domača občina. Drugo srečanje se je pričelo z obiskom sv. maše v cerkvi Sv. Duha na Stari Gori, ki jo je daroval duhovni pomočnik župnije Sv. Jurij ob Ščavnici, Mirko Rakovec. Pred pričetkom maše je stanovalce in njihove spremljevalce pozdravil župan občine Sv. Jurij ob Ščavnici Miroslav Petrovič, ki je povedal, kako je namen srečanja, da jih vsako leto vsaj enkrat povabijo v občino, od koder jih je pot zanesla v domove za starejše.

Župan sprejel občane, ki živijo v domovih

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Čarovnico so skurili na grmadi!

 

Tudi zasebna „Noč čarovnic“ je lahko zanimiva

ČarovnicePodobno kot pri Gradu na Goričkem, kjer vsako leto poteka osrednja pomurska, če ne tudi slovenska, prireditev povezana z „Nočjo čarovnic“ (Halloween večer), in drugje po pomurski regiji, kjer se v času pred dnevom mrtvih odvijajo številne prireditve in dogodki povezani s tem, je lahko sila zanimiva tudi „zasebna“ noč čarovnic.

In v to so se lahko na predvečer vseh svetih oz. dneva mrtvih, prepričali gostje partnerjev Marije Krstić in Edgarja Walnerja iz Podgorja v Apaški dolini, kje so pripravili enkratno prireditev „noč čarovnic“. Z vzdušjem, dekoracijo, scenografijo in vsem kar se je dogajalo v prostrani domači hiši ter okrog nje, so vsi prisotni, poleg domačinov so bili zraven tudi gostje iz Avstrije in Srbije, bili zelo navdušeni. Če odštejemo, da je neusmiljeni gospodar Edgar, v dokaj mrzli, turobni in megleni noči tik ob domačem dvorišču, moral skuriti najbolj „divjo“ čarovnico Apaške doline, saj ji je sodišče sestavljeno iz uglednih domačinov in gostov izreklo najhujšo kazen, nikakor ne moremo mimo „čarovniške večerje“, ki je bila nekaj novega za večino prisotnih. Za Marijo in Edgarja pa je to bila tradicija, ki ju spremlja že vrsto let.

Po „krvavi“ bučni juhi so gostje bili deležni manj znane „čarovniške jedi“, ki se ji reče sirov fondi (fondue), čeprav bi namesto sira lahko bilo tudi meso. Fondi je vrel na mizah, dišave so z širile po celem prostoru, tiha čarovniška glasba se je razlegala po celem prostoru. Medtem, ko so se prisotni „borili“ z enkratno jedjo, se je domača mačka Cvetka ukvarjala s trganjem metle ene izmed pozabljivih čarovnic. Hkrati domača psička Lina nikakor ni mogla dojeti kaj se pravzaprav dogaja, a se je kljub maskam in nepoznavanju obiskovalcev, nekako držala v bližini svojih dveh gospodarjev. Vsi prisotni gostje se bodo tudi v bodoče družili z Marijo in Edgarjem, saj so se tokrat imeli enkratno in poskusili so nekaj kar ne doživiš pogosto. Prijazna gostitelja, ki sta večino življenja prebila na tromeji Avstrije, Švice in Nemčije, natanko zadnjih pet let pa sta domačina v Apaški dolini, nam povesta, da sta svojim resnim prijateljem predstavila, avstrijsko – švicarski čarovniški sistem in seveda hrano, ki se prileže ob takšnih priložnostih.

In tukaj je v ospredju vsekakor svetovno znana švicarska mešanica topljenih sirov za prijetnejše druženje – sirov fondi. Naredijo ga, glede na potrebe, iz različnih trdih ali poltrdih švicarskih sirov. Zraven dodajo kar nekaj zelo suhega belega vina, da je bolj kislo, nekaj žganja, običajno češnjevega, lahko pa je tudi drugo. Dodajo tudi jedili škrob, muškatni orešček, česen..., običajno zraven ponudimo beli kruh, ki ga narežemo na kocke s stranico približno 2,5 centimetra. Že pred tem česnov strok olupimo in razpolovimo, potem pa z njim dobro natremo posodo. V posodo nalijemo vino, potem pa jo pristavimo in počasi segrevamo. Jedilni škrob gladko razmešamo z žganjem. Sire naribamo. Ko se na površini vina pojavijo drobni mehurčki, začnemo vinu med nenehnim mešanjem po malem dodajati nariban sir; vino ne sme zavreti. Ko smo v posodo stresli ves sir, dodamo še mešanico škroba in žganja. Mešamo še toliko časa, da se sirova mešanica zgosti, nazadnje pa sire začinimo s sveže naribanim muškatnim oreščkom. Vsebino posode na hitro prelijemo v fondi posodo nad plamenčkom. Jedci nato na fondijeve vilice natikajo kruh, ki ga sproti namakajo v sirov fondi, ki ga občasno premešajo, da se ne bi oprijel posode. K fondiju najpogosteje ponudimo vino, ki je tudi sicer osnova sirove kreme, redkeje žganje. Poznavalci pri fondiju uživajo ob vročem, neslajenem čaju...

ČAROVNICE NA SLOVENSKEM

Tudi čarovnice smo prevzeli od drugod

Podobno kot mnoge reči smo pri nas tudi „čarovništvo“ prevzeli od drugod. Kljub temu, se je v Sloveniji noč čarovnic, pojav, ki smo ga v drugi polovici devetdesetih let 20. stoletja začeli prevzemati iz angleško govorečih dežel, že dobro uveljavila. Kot je prepričana etnologinja Bojana Omersel Weeks, se bo noč čarovnic v Sloveniji zagotovo ohranila in se v nekaterih pogledih še okrepila - tudi v tistih pogledih, ki jih do zdaj nismo prevzeli, so pa dobro znani v ZDA. „Prevzeli bomo na primer tudi preoblačenje na ta dan in strašenje. Gre za prevzemanje, kot gre za prevzemanje pri Valentinovem in kot je šlo navsezadnje v 19. stoletju za prevzemanje božičnega drevesa z germanskega območja“, pravi ugledna etnologinja.

Sploh pa etnologi pri pojavu noči čarovnic opažajo več vidikov, saj gre tako za zabavo, za preoblačenje in krašenje kot tudi nakupovanje majhnih čarovnic, plastičnih buč in drugih izdelkov, ki so za to priložnost naprodaj v trgovinah. Več ko ima pojav sestavnih delov, večja je možnost da se obdrži tudi na drugih ravneh, ne le na komercialni, menijo etnologi, ki pa vzporedno opozarjajo na nekatere pojave v tem jesenskem obdobju, ki so znani v slovenski dediščini, vendar pa niso imeli neposredne povezave z "nočjo čarovnic", kot jo poznamo danes. Tako so npr. v času pobiranja pridelkov v panonskem delu dolbli buče, saj je izrezovanje buč postalo običaj. Nekatere šole, knjižnice in muzeji po Sloveniji v dnevih pred nočjo čarovnic organizirajo različne delavnice, na katerih otroci izrezujejo buče ali pa že izrezano prinesejo s seboj in potem tekmujejo čigava je lepša. Na balkone, okna ali vhodna vrata ob 31. oktobru postavljajo izdolbeno bučo z izrezanimi očmi in usti, v notranjosti buče pa gori sveča. Na nekaterih delavnicah pa si lahko poslikajo obraz in izdelujejo čarovniške pripomočke. Posebne prireditve in zabave pripravljajo tudi v različnih društvih, lokalih in hotelih. Izbirajo naj čarovnice, naj bučo ali naj čarovniški trik. Etnologinja Jelka Pšajd iz Pokrajinskega muzeja Murska Sobota pravi, da zadnja leta buče dozorijo prej in jih poberejo že sredi septembra. V nekaterih prekmurskih krajih priredijo praznik buč, iz Avstrije pa so prevzeli navado, da pred hišami postavijo nekakšne „jesenske aranžmaje“. S pomočjo buč in vreč napolnjenih s senom, naredijo lutko ženske in moškega, "babo in deda", okoli pa razporedijo jedilne buče različnih velikosti, oblik in barv...

Sicer pa noč čarovnic (Halloween) v ZDA praznujejo predvsem otroci, ki našemljeni v čarovnice in duhce na predvečer hodijo od vrat do vrat z besedami "Trick or treat", kar pomeni vabilo k darovanju, sicer naj bi dom zadela nesreča. Po domovih jih obdarijo z bonboni, dobijo pa lahko tudi denar, pravi Omersel Weeksova, ki je poročena z Američanom in se v njeni družini tudi zato pripravijo na noč čarovnic. Skupaj z otrokoma izdolbejo buče in izrežejo luknje za oči in usta, tako da so čim bolj strašljive, ter jih postavijo na balkon. Pred garažna vrata obesijo lutko čarovnice. Pravi, da jim v času pred 31. oktobrom tudi sorodniki iz ZDA pošljejo različna darilca ob tej priložnosti, kot so čarovnice, pajki ali duhovi. Newyorška parada vsako leto pritegne okrog dva milijona gledalcev in na tisoče udeležencev iz vsega sveta. Praznik zaznamujejo črna in oranžna barva, buče, maske in sladkarije, v ZDA pa ga na ta način slavijo od leta 1921.

Praznovanja noči čarovnic izhajajo iz starega keltskega običaja. Kelti so verjeli, da je 1. november začetek novega leta, da na predvečer tega prehoda pridejo na zemljo vsi duhovi in mrtvi ter da naokoli letajo čarovnice. Kasneje je pri Angležih ob sprejetju krščanstva postal ta dan Hallowe'en, kar je skrajšano iz All Hallow Even - večer vseh svetih. Čarovnice in čarovniki so po predstavah ljudi lahko demonična bitja, kot vile in lamije, kresniki in vedomci, lahko pa tudi navadni ljudje, ki znajo čarati in vedeževati. Ljudje so verjeli, da so njihove nadnaravne sposobnosti lahko prirojene, lahko pa tudi pozneje pridobljene. Čaranje je bilo lahko tako pozitivno kot tudi negativno. Čarovnih veščin naj bi se čarovniki priučili v črnih šolah oziroma od božjih deklic, vil ali - po predstavah, ki so jih širili predvsem s čarovniškimi procesi - od vraga, kateremu so se morali tudi zapisati. Coprnice, vešče, štrije, klekarce ipd. ter čarovniki, magi, štrigóni, vidovíne ipd. so po pripovedovanju čarali na simpatetičen (sorodnostni, skrivno delujoč) način, pa tudi po analogiji (podobnosti), dalje na način "pars pro toto" (del namesto celote), ali s pomočjo apotropejskih (obrambnih) dejanj. Pri čaranju so si pomagali z vodo, zdravilnimi zelišči, zvarki, uroki, zagovori, molitvijo, s "črnimi bukvami" in magičnimi predmeti, kot so npr. palica, v kateri naj bi bil sedež duha pomočnika, zvonec, kozlov rog ipd.

Ljudje so verjeli, da čarovnice in čarovniki lahko letijo, njihov duh naj bi zapustil telo in potoval po drugem svetu, kjer bi prišel v stik z duhovi in demoni. Ekstatična stanja in trans so dosegali bodisi z rastlinskimi izvlečki bodisi z zvokom, npr. z udarjanjem na boben in s plesom, kot šamani. Ljudsko izročilo pogosto omenja, da se čarovnice zbirajo na dan sabat, ko so hodile v ris plesat in so se zbirale na nekaterih gorah, npr. na Grintovcu, Rogaški gori, Kleku, Slivnici in še kje. Po izročilu naj bi znali predvsem čarovniki - kresniki bliskovito premagovati velike razdalje. Tako čarovnice kot čarovniki naj bi znali tudi spreminjati podobo, zlasti v živalsko, lahko pa bi postali celo nevidni. Čarovništvo so pogosto pripisovali čudaškim, samotarskim, strah zbujajočim ljudem, z nezaupanjem pa so pogosto gledali tudi na rdečelasce, lekarnarje, duhovnike in puščavnike. Čarovniki in čarovnice naj bi čarali vremenske prilike in neprilike, znali naj bi zdraviti, povzročali pa bi lahko tudi smrt, bolezen ali nesrečo. Na poljih bi npr. lahko naredili pšenico snetljivo, odvzeli pridelek in kradli kravam mleko. Znali pa so tudi vedeževati, prerokovati, zdraviti in pomagati v težavah. Predvsem čarovnice so obvladale tudi ljubezensko magijo. Ljudje so verjeli, da je njihova moč še posebej občutna o božiču, v dvanajsterih nočeh, na predvečer Jurijevega, o kresu, na kvatrne dni, za bolj čarovniške dni pa so veljali četrtek, petek in sobota. Pred njihovimi čari so se branili z blagoslovljenim smodnikom, soljo, blagoslovljeno vodo, narobe obrnjeno obleko, nastavljali so jim ostre predmete ipd. Svoje veščine so magi, kot se zdi, podedovali iz kulta pomembnih boštev, saj so bili šamani vedno in povsod pomembne osebe.

Po eni od slovenskih povedk naj bi kresnika poslal ljudem bog, da bi se boril za njih proti zmaju. Vrači in baliji so se torej borili z zlom, lahko tudi z zlimi čarovniki v korist svojega rodu. Boji so bili najštevilnejši v kresni noči. Predvsem žensko čaranje pa ima korenine v kultih lunarnih boginj, kakršne so bile Hekate, Artemida, pri nas Pehtra. V Ziljski dolini so označili zločin ženske, ki so jo obsodili čarovništva, kot zločín Péhtre bábe. Čaranje in magija temeljita na simbolnem dojemanju, značilnem za magično mišljenje, zato so podobni vzorci magičnih predstav razširjeni po vsem svetu...

Tukaj si lahko ogledate slike.

{jgototop}{/jgototop}

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zanimivosti Čarovnico so skurili na grmadi!