Skoraj 5.000.000 kilometrov brez nesreče!
Andrej Husar iz Gornje Radgone je eden najstarejših voznikov v Sloveniji, saj je izpit opravil pred natanko 73 leti
Eden najstarejših prebivalcev mesta Gornja Radgona, Andrej Husar z Mariborske ulice, bo v soboto, 19. novembra, praznoval 90. rojstni dan, toda čil, kakor je, mu človek ne bi prisodil več kot 70.
A če vemo, da je samo voznik kar 73 let, potem ni težko ugotoviti, da gre za pravega korenjaka, ki se še niti približno ne namerava posloviti od volana, toda le avtomobilskega, kajti pred približno tremi leti so mu, zaradi starosti, odvzeli vozniški izpit kategorij: C, D in E, torej za tovornjak in avtobus! Da misli resno, ko gre za vožnjo pa Andrej potrjuje tudi s tem, da je naročil novega Golf-a, kar pomeni, da se namerava še veliko samostojno voziti, prepričan pa je tudi, da mu bo vsako leto uspelo podaljšati vozniško dovoljenje, torej da bo tudi zdrav. In ker se je odločil za nov avtomobil, je Andrej pred dnevi v prodajo ponudil svojega štirikolesnega lepotca, Ford taunus, star okroglih 44 let.
Po rodu Prekmurec iz vasice Skakovci (rojen 19.11.1921) se je že v mladosti s trebuhom za kruhom odpravil v Nemčijo. Tam je bil pomočnik v prevozniškem podjetju. Že 19. julija 1939, še niti pri osemnajstih, pa je opravil prvi vozniški izpit in začel voziti vozila najnižje kategorije, do 3,5 tone. Kmalu potem je opravil še izpit za vse ostale kategorije. Drugo svetovno vojno je dočakal v Nemčiji, vendar njenih grozot ni preveč občutil, saj je vseskozi delal pri zasebnem prevozniškem podjetju. Tam je spoznal tudi ženo Jadvigo, doma iz Poljske, s katero sta imela tri otroke, Andreja, Angelo in Stanka, dobila pa sta že pet vnukov in še enkrat več pravnukov.
Takoj po vojni, leta 1945, sinu Andreju je bilo že dobro leto, se je družina Husar vrnila v domovino, v Gornjo Radgono. Andrej je v Mariboru dobrih pet let vozil avtobus, vmes je odslužil tudi vojaški rok – v JLA je bil prav tako voznik. Delovno kariero je nadaljeval na Gozdnem gospodarstvu Murska Sobota in v Mlekoprometu Maribor, od leta 1965 do uradne upokojitve leta 1982 (imel je polnih 41 let delovne dobe) pa je bil samostojni podjetnik, eden prvih na območju Gornje Radgone. V Nemčiji je kupil sedemtonski tovornjak znamke Magirus (pozneje FAP) in z njim prevažal vse, od gnoja in opek do peska in lesa; ob tem je prevzel tudi selitve. Čeprav je delal od jutra do mraka in še čez, pa tudi ob sobotah in nedeljah, po upokojitvi ni mogel držati križem rok. Dobrih 20 let je vozil honorarno, predvsem manjše, štiritonske tovornjake znamk Mercedes in Zastava. Tudi danes bi občasno vozil, kot sam pravi, da ne bi pozabil, a so mu to onemogočili predpisi, ko mu je prenehala veljavnost vozniškega dovoljenja za težja vozila.
Prvi Andrejev osebni avtomobil je bil fiat 1500, vmes je bilo veliko drugih vozil, do zdajšnjega forda taunusa je nabavil leta 1967. V karieri je prevozil skoraj pet milijonov kilometrov po vsej Evropi in tudi dlje – in to brez nesreče, razen kakšnega manjšega zdrsa – toda največ s tovornjaki, tako da jih ima ford na števcu komaj okrog 100.000. Pravi, da je večinoma vozil tovornjake, tako da je osebni avtomobil bil v pogonu le za krajše relacije in bolj poredko. Še žena ni hotela peljati taunusa, saj je imela svoje manjše avtomobile. Ob tem Forda, ki ga sedaj prodaja, kot oltimerja, ni bilo treba nikoli popravljati.
Kljub svoji zreli življenjski dobi, kot rečeno Andrej vozi tudi danes in to namerava početi tudi v prihodnje. Vse življenje je namreč bil poklicno povezan s prevozništvom in se tudi sedaj temu ne more odpovedati. Zato Andrej Husar gotovo sodi med najstarejše slovenske voznike motornih vozil in ob tem je doslej vozil enega najstarejših osebnih avtomobilov; ki je vseskozi bil lepo vzdrževan in registriran. Vsekakor pa še vedno izjemno čili Andrej, ki nima skoraj nikakršnih zdravstvenih težav, danes nekoliko več pešači, a kljub temu skoraj ne mine dan, da se ne bi usedel za volan. Sedaj čaka novega Golf-a, in to bo užitek nam pove vedno dobro razpoloženi Andrej Husar, ki se običajno zapelje po domači Gornji Radgoni in bližnji okolici, vsaj enkrat do dvakrat na teden pa nekoliko dlje, tja do Ljutomera, Murske Sobote ter tudi do Maribora.
Pred šestimi leti je Andrej, ki je med Radgončani znan tudi po svojem posebnem "ibercugu" ostal sam, saj mu je umrla soproga. Živi skupaj s sinom Stankom, obiskujeta ga tudi druga dva otroka, vnuki in pravnuki, pa tudi sicer je zelo družaben, tako da si vedno krajša čas tudi s sodelovanjem v različnih društvih ter sploh z druženjem. Prav zato nikoli ni razmišljal, da bi se preselil v dom starejših občanov, čeprav je prepričan, da bi tudi tam našel veliko prijateljev, in da bi mu bilo lepo...
Ob visoke življenjskem jubileju Andreju že prihajajo čestitke z vseh strani. Tako so mu med drugim že čestitali župan in podžupan Gornje Radgone, Anton Kampuš in Vinko Rous, predsednik Obrtniško – podjetniške zbornice Gornja Radgona Vlado Rojko, ki je vmes bil tudi Andrejev delodajalec, ter mnogi drugi.
Tukaj si lahko ogledate slike.
{jgototop}{/jgototop}
