V tem prvem tromesečju letošnjega leta, se po gasilskih domovih izvajajo redni letni občni zbori Prostovoljnih gasilskih društev, kjer se pregleda minulo delo ter se obenem snujejo novi načrti in cilji za tekoče aktivno leto. Ob tej priložnosti se tudi podeljujejo najrazličnejše zahvale, priznanja, odlikovanja, povišanja, obletnice ter nazivi. Tudi na občnem zboru Prostovoljnega društva Orehovci so ob koncu podelili pisano paleto priznanj in zahval. Med njimi pa je najbolj izstopala listina za naziv »častni poveljnik«, ki jo je prejel starosta PGD Orehovci Franc Domajnko.
V Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, kjer se vedno nekaj dogaja, so se pred kratkim stanovalci tri dni zapored veselili in plesali. Med drugim so pripravili tudi tradicionalno druženje z Valentinovim srčkovim plesom. Že pred začetkom plesa so zaposleni izdelali verižice s srčki, ki so jih razdelili stanovalcem in tako poskrbeli za pravo vzdušje ob tem prazniku. Zato se je že ob zbiranju navzočih v avli opazilo prijetno vzdušje ob pričakovanju ponovnega druženja.
V Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, kjer praznujejo prvih deset let obstoja in delovanja, pogosto poskrbijo, da so praznični dnevi nepozabni. In tako je bilo v letošnjem februarju, ko je najprej bil kulturni dan, nato pust, pa Valentinovo... Ob letošnjem pustu so tako organizirali pravo »mini pustno rajanje« na katerem so sodelovale vse generacije. Dom so namreč na dan pustovanja obiskali najprej otroci iz sosednjega Vrtca Manka Golarja, ki so stanovalcem pripravili mimohod v pustnih maskah. Na obraze prisotnih v avli so pričarali široke nasmehe in dobra volja se je nenadoma razlila kar po celem DSO. Otroci in prijazne vzgojiteljice, ki so bile tudi lepo našemljene, so se razveselili ocvrtih »mišk« in soka, saj jih je direktor DSO-GR d.o.o., mag. Marjan Žula, povabil na druženje po uspešnem mimohodu in se hkrati zahvalil za »obisk maškar«.
Na območju Slovenske Bistrice je Pohodniška sekcija ŠD Elektro Maribor pripravila 4. Nejčev spominski pohod, s katerim so udeleženci počastili spomin na mladega sodelavca-električarja, Nejca Mesariča. Kot je znano je pred štirimi leti, v pričetku februarja, Slovenijo zajela izjemna naravna ujma. Pri odpravljanju posledic, ki jih je povzročil žled, in pri ponovnem vzpostavljanju oskrbe prebivalstva z električno energijo, je življenje tragično izgubil mlad fant Nejc Mesarič. V spomin nanj in na njegov pogum je letos tako organiziran že četrti pohod in spominska slovesnost, ki so se je, že tradicionalno, udeležili tudi predstavniki Hrvaškega elektrogospodarstva (Hrvatske elektroprivrede), ki so pred leti z odlično usposobljenimi ekipami priskočili na pomoč slovenskim elektromonterjem pri odpravljanju zahtevnih posledic vremenske ujme.Gosi so ikone Martinovih pojedin
Serčevi iz Satahovcev, za sv. Martina pripravljajo gosi, race in pure...
Nič kaj krive so lepe gosi postale nekakšne žrtve martinovanj, saj se jih je oprijela obtožba, da so krive za prijetje škofa Martina, in jih zato pred sv. Martinom koljejo kot po tekočem traku. In tako bo tudi letos, ko bo na marsikateri domači mizi, predvsem pa po gostinskih lokalih, v ospredju perutnina, poleg piščancev, petelinov in kur, zlasti gosi, race in tudi pure. Pot na mizo, bo našlo tudi kar nekaj domačih gosi, rac in pur, s kmetije Stanka Serca iz Satahovcev pri Murski Soboti. Poleg s poljedelstvom in vrtnarstvom, po sistemu „od vil do vilice", na domačiji Serec namreč redijo tudi perutnino, in več deset gosi, rac in pur, je sedaj pripravljeno za častitev sv. Martina. Gospodar Stanko Serec nam pove, da zainteresiranim potrošnikom ponuja omenjeno perutnino živo ali pa jo pripravi za v pečico.
Stanko dodaja, da bo kljub vsemu kar nekaj živali „preživelo" letošnje martinovanje oz. „Martinove pojedine", ki bodo tudi po 11. novembru, ko bo najhuje minilo, na domačiji mirno pasle, ščebetale in gagale. „Koliko jih bomo zaklali je odvisno od potreb potrošnikov, in tiste, ki bodo preživele praznike bodo spet mirne in vesele, kar ne pomeni, da kakšna goska ne konča na krožniku tudi izven sv. Martina. Sicer pa jih je večina namenjena za jajca in za drugo leto...", nam je povedal gospodar Stanko Serec, ki ga sicer pogosto srečujemo na pomurskih tržnicah, ter različnih sejmih in proščenjih, ko prodaja samo zdrave domače pridelke, predvsem odlične vrtnine in zelenjavo, od korenčkov, različnih vrst repe, redkvic, peteršilja, hrena, česna, več vrst čebule, solate, krompirja, zelenolistne zelenjave, pa tudi razne žitarice, bučno olje ipd. .
Sv. Martina imajo sicer, med drugim, tudi za zavetnika drobnice in kuretine, zlasti gosi, katere so ga izdale, ko ga je ljudstvo hotelo zaradi njega lepih dejanj in svojstev izvoliti za škofa. Sv. Martin se je branil sprejeti to dostojanstvo in se je skril k ljudem v hlev med – gosi. Ko so ga iskali, so ga ovadile ljudem s svojim ščebetanjem in gaganjem. Zaradi tega ni samo na Slovenskem, temveč tudi na Češkem, Poljskem, Pruskem in še marsikje navada, da na ta dan in v ta spomin koljejo gosi, to so »Martinove gosi«, in vsako leto v prvi polovici novembra, med pojedino konča na tisoče in celo milijone gosi.
