Na vaških igrah najboljši meščani!

Vaške igre MahovciPodobno kot vsako leto so pomladni in poletni konci tednov namenjeni takšnim in drugačnim družabnim prireditvam in dogodkom. In tako tudi na skrajnjem severovzhodu države ne mine vikend, da se ne bi zgodilo na desetine tovrstnih zabavnih srečanj in druženj. Med slednjimi so bile tudi 2. vaške igre, ki so potekale na Športnem centru v Mahovcih v Apaški dolini, kjer je sodelovalo šest ekip, in sicer: Turistično društvo Brod (Sladki Vrh), Turistično društvo Čemaž Apaške doline iz Podgorja, Športno turistično društvo Nasova, Vas Lutverci, ekipa Kremenčkovi iz Gornje Radgone in domača ekipa Športno-turističnega društva Mahovci iz Mahovcev, ki je zadevo tudi pripravila.

Med šestimi ekipam v Mahovcih so slavili Radgončani

Bliža se IV. Družinski festival „Mačje mesto 2018"!

Mačje mesto V organizaciji občine Radenci bo v tamkajšnjem parku od 22. do 24. junija potekal IV. Družinski festival Mačje mesto. Nastanek Mačjega mesta je navdihnil častni občan in domačin Radencev, pokojni Kajetan Kovič, ki je ustvaril najbolj znanega slovenskega mačka, mačka Murija. Tridnevni festival želi z ustvarjalnimi delavnicami, kulturnimi vsebinami, športno-rekreativnimi aktivnostmi, kulinariko in drugimi spremljevalnimi dejavnostmi postaviti Radence na turistični zemljevid družinskih festivalov.

Kovičev maček Muri je navdušil Radenčane

Med ohranjanje kulturne dediščine in ljudskih običajev gotovo sodi tudi košnja z ročno košnjo

Kosci Norički VrhGlede na to, da z nenehnim tehnološkim razvojem, čedalje bolj izginjajo različna opravila in vse tisto, česar se spominjajo predvsem starejši ljudje, je dobro, da obstajajo takšna in drugačna društva ter organizacije, ki z različnimi prireditvami ohranjajo ljudske običaje in kulturno dediščino, med katero sodi tudi košnja po starem kot so to počeli naši predniki. In s takšno „etno košnjo" koristijo tudi posamezni lastniki hribovitega terena, ki nimajo ovac ali koz, da bo „pokosile" odvečno travo.

Ročna košnja v Noričkem Vrhu

Šmarski troti iz Litije najboljši v Prekmurju

Paprikaš PolanaV lepem in sončnem vremenu je konec minulega tedna, ob „Lovenjakovem dvoru", znani prekmurski gostilni, v Polani pri Murski Soboti, potekala tradicionalna in sedaj že jubilejna, 10. paprikašijada z zanimivim programom, ki ga je povezovala moderatorka Silva Vrbnjak. Ker je paprikaš zelo razširjena lokalna jed v Pomurju, so se „Lovenjakovi" organizatorji že pred desetletjem odločili vsako leto pripravljati tekmovanje v kuhanju paprikaša, udeleženci pa si lahko izberejo, ali bo to piščančji, svinjski, kunčji, gobov, ribji..., saj meso le delno prispeva k okusu same jedi. Strokovnjaki, ki so ocenjevali izdelke tekmovalnih ekip so namreč mnenja, da vse druge sestavine, predvsem mleta paprika, čebula, malo moke, kisla smetana in malo vina, dajo paprikašu pravi okus. In če je včasih organizatorjem malo ponagajalo vreme, je tokrat tekmovalcem bilo zelo vroče, saj je poleg sonca „žgal" tudi odprti ogenj z asfalta.

V Polani je desetič zadišalo po štirih (piščančji, prašičji, kunčji in gobov) vrstah paprikaša

Radijski poslušalci Snopa iz vse Slovenije so se srečali v Slovenskih Goricah

Slovo od SNOP-aNa Izletniško turistični kmetiji Žökš pri Mlinarjevih, na Zgornjih Žerjavcih pri Lenartu, je konec tedna potekalo zanimivo srečanje »Nočnih ptičev«, poslušalcev skupnega nočnega radijskega programa imenovanega Snop, v katerem je nekoč sodelovalo več kot ducat radijskih nekomercialnih postaj iz vse države. Ker je bil ob koncu lanskega leta program ukinjen, v njem so nazadnje sodelovali le še: Radio Velenje, Radio Slovenske gorice, Radio Ptuj, Radio Celje in Radio Murski val, so njegovi zvesti poslušalci pripravili slovesen pokop svojega snopa. Organizirala ga je Ana Maras-Pika iz Lenarta, ki je na srečanje povabila 48 zvestih poslušalcev snopa iz različnih krajev Slovenije. Snopu v spomin so pripravili tudi veliko »žalno«, črno obrobljeno torto z narobnim križem, ki je simbolizirala njegov grob. Kot se na »pogrebu« spodobi, je Snopu v slovo spregovoril njegov zvesti poslušalec Ludvik Kupšek iz Trbovelj.

Žalno slovo od Snopa s črno obrobo na torti

Šola več ne stoji, prijateljstva pa so ostala

Sošolci Spodnja ŠčavnicaNa Turistični kmetiji Hari v Spodnji Ščavnici je potekalo izjemno zanimivo, prijetno in veselo srečanje nekdanjih učencev in učiteljev OŠ Spodnja Ščavnica. Sami dedki in babice, kjer so tudi najmlajši stari okoli 70 let, so se srečali v prekrasnem okolju, kjer je prebujajoča narava ozelenila Ščavniško dolino, na katero seže pogled s Harijeve lepo urejene turistične postojanke. Zbrani učenke in učenci so se ob pogledu v dolino ozirali, da bi uzrli njihovo nekdanjo šolo, ki jim je dajala znanje za življenje. Zastonj! Kajti šole ni več, porušena je in na tem prostoru sedaj stoji mogočni stanovanjski blok, v katerem živi nova mladost.

Srečali so se babice in dedki, učenci nekdanje OŠ Spodnja Ščavnica

Za veselo vzdušje sta poskrbela sin in vnukinja!

Biserna poroka MagušaLe redkim zakonskim parom je dano, da bi dočakali 60 let skupnega zakonskega življenja, saj se eni že prej ločijo, drugi pa prej zapustijo ta svet. Ivanka in Rudi Maguša iz Grabonoša v občini Sv. Jurij ob Ščavnici, pa sta ta visoki jubilej – biserno poroko dočakala in proslavila skupaj z najbližjimi sorodniki in prijatelji. Slavje ob bisernem zakonskem jubileju Magušovih se je začel v farni cerkvi Sv. Jurija ob Ščavnici, kjer je zahvalno mašo, ob sodelovanju p. Lavrencija, daroval domači župnik Boštjan Ošlaj.

Zavidljivo biserno poroko sta praznovala Ivanka in Rudi Maguša iz Grabonoša

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Tadej z motorjem do Kitajske in nazaj!

 

Mladi Prekmurec je prevozil skozi sedem evropskih in azijskih držav skoraj 15.000 kilometrov, kjer je srečal mnogi zanimivih ljudi in videl ogromno znamenitosti

Tadej - KitajskaEnaintridesetletni Tadej Kirinčič iz Murske Sobote, ki se je lansko poletje z motorjem odpravil na pot čez sedem držav vse do kitajske meje, je s potopisnim predavanjem vzbudil veliko zanimanja in je do vrha napolnil prostore murskosoboškega MIKK-a. Ker se je v teh mrzlih zimskih večerih lepo spominjati toplih poletnih dni, se je Tadeju, na predavanju podkrepljenim z veliko forografijami in video posnetki, ter pri obujanju spominov na njegov julijski potep do kitajske meje in nazaj pridružilo veliko ljubiteljev potepanja in avanturistov. Kot je sam povedal je Tadej na nekaj več kot 14.000 km dolgi poti, poleg Prekmurja, prevozil še: Madžarsko, Ukrajino, Rusijo, Kazahstan, Kirgizijo, Tadžikistan in Uzbekistan..., vmes razbil motor, prevozil "streho sveta", se počutil kot na drugem planetu in predvsem srečal ogromno zanimivih in dobrih ljudi, ogledal pa si je tudi ogromno zanimivosti in znamenitosti.

Zanimivo predavanje je Tadej začel z netipičnimi besedami za nekoga, ki je na motorju dosegel Kitajsko, saj je dejal, da nikoli ni maral motorjev. In tudi njegovi motoristični začetki so bili nekoliko nenavadni. Ko je ugotovil, da bi svojo željo po avanturizmu lahko uresničil z motorjem, si je najprej kupil čelado, nato opravil izpit in nazadnje kupil še motor. Prvo leto se je tako odpravil na slabih 4.000 kilometrov dolgo turo po Balkanu, lansko leto pa je prečkal Madžarsko, Ukrajino, Rusijo, Kazahstan, Kirgizijo, Tadžikistan in Uzbekistan ter prevozil čez 14.000 kilometrov. Idejo za julijsko potovanje do Pamirja je Tadej dobil od kolega, ki ga je med svojim prvim motorističnim podvigom, spoznal v Makedoniji.
"Po nekaj prebranih forumih, ki so pisali o čudoviti destinaciji, sem se odločil za potovanje in si najprej naročil zemljevid centralne Azije, ki ga kasneje razen za usmerjanje kolegov popotnikov sam nikoli nisem uporabil. Zatem sem se vpisal na tečaj ruščine, saj na tem koncu sveta z angleščino in slovenščino ne prideš nikamor. Po nekaj težavah sem si uredil vse potrebne vizume, in potem na drugo julijsko nedeljo 2015 pripravil prtljago in se v ponedeljek, brez pravega načrta poti in prenočišč ter z žepnim Garminom za vsak slučaj, odpravil na pot", je povedal Tadej, ki je imel nekaj težav tudi z roji kobilic, pomanjkanjem goriva, z opremo ipd. Na tako dolgi poti po asfaltu, makadamu, luknjastih cestah in pesku, se je težavam z motorjem težko izogniti. "Na motorju sta zato obvezni dve stvari: duct tape (izolirni trak) in vezice", je v smehu pojasnil Tadej, kateremu so omenjeni trak in vezice poskrbeli, da po več tisoč kilometrih ni izgubil registrske tablice in zaščite motorja.
Težko pa je bilo predvideti vožnjo na čez 50°C, ko so začeli odpadati gumijasti deli čelade, po dva kilometra dolge roje kobilic in 400 kilometrske razdalje med črpalkami, ko je motor črpal še zadnje rezerve in je moral od taksistov kupovati pollitrske plastenke goriva. Kot pravi Tadej, padci na makadamskih in luknjastih cestah so bili nekaj povsem vsakdanjega. Tla pod kolesi mu je tako prvič spodneslo na poti čez Kirgizijo in drugič v Uzbekistanu. Po prvem padcu je bil motor v nevoznem stanju, vendar, ker v teh držav skorajda ni motorjev, iskanje servisa ni bilo tako preprosto. Po padcu daleč vstran od prenočišč ga je tako med čakanjem na prevoz in potreben servis, za en dan v svoj dom sprejela kirgizijska družina, ki je čez poletje živela v jurti v hribih. "Imeli so avtomobil in slabih 20 kilometrov stran veliko hišo, tako da bi se lahko dnevno vozili v eno in drugo smer, a gre za povsem drugačne vrednote. Kljub temu, da z mlekarstvom dobro zaslužijo, so se odločili, da od junija do septembra živijo tam", je povedal Tadej, ki dodaja, da je nadaljeval pot proti gorovju Pamir, po servisu motorja, ko ga je sorodnik gostoljubne družine po številnih postankih končno pripeljal do šest ur oddaljenega mesta. Med vožnjo čez gorovje je dosegel najvišjo točko svoje poti, ko je prečkal prelaz Ak-Baital, ki je s 4655 metri eden najvišjih prelazov na svetu.
"Občutek imaš, kot da se voziš po luni. Ko dosežeš jezero Karakul, ki leži na skoraj 4000 metrih nadmorske višine, pa doživiš najlepše razglede, ki so vredni dolge poti", je povedal Tadej, ki je prepričan, da tamkajšnjim ljudem delamo krivico.
Na vprašanja o tem kakšni so tamkajšnji prebivalci in ali se je počutil varno, je namreč Kiričnič odgovoril, da ni imel nobene slabe izkušnje ter da se jim s prepričanjem o nevarnih krajih dela krivica. Ljudje so bili zelo prijazni, vedno pripravljeni nuditi pomoč, sploh pa, ker je tam zelo malo motorjev, je povsod kamor je prišel bil glavna atrakcija. O tem Tadej v smehu pove: "Ljudje trobijo, mahajo in te nagovarjajo. Postavijo ti vedno ista vprašanja: od kod, kam in koliko konjev, najbolj veseli pa so, če jih po parkirišču zapelješ en krog"...

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zanimivosti Tadej z motorjem do Kitajske in nazaj!