„Čolnikov" klopotec straši in odganja ptiče!

Klopotec BenediktPodobno kot povsod po Slovenskih Goricah, Prlekiji in Halozah, so tudi benediški vinogradniki začeli s prireditvijo, ki bo poslej potekala tradicionalno vsako leto. Gre za postavljanje klopotca kot znaka ohranjanja kulturne dediščine, letos pa je postavitev klopotca nekoliko hitrejša, saj grozdje hitro dozoreva in potrebno je čim prej strašiti in odganjati ptiče. Letos ga je Turistično vinogradniško društvo Benedikt, postavilo prvič in sicer nad novim platojem ob svojih brajdah in kleti, ter tik ob Čolnikov domačiji, kjer bo klopotec poslej stal vsako leto. Na veselem dogodku, kjer ni manjkalo niti kulinaričnih in tekočih dobrot, se je zbralo kar nekaj članic in članov društva, ter tudi drugih vinogradnikov in vinogradnic, večino dela na „štangi" pa sta opravila aktualni predsednik, Marjan Farasin, in častni predsednik ter vinski vitez Zlatko Borak.

Postavljanje klopotca, kar so prvič uprizorili tudi benediški vinogradniki, je pravi praznik

Devetič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe, kjer je nastopilo rekordnih 19 ekip

Bujta repaV okviru 23. Pomurskega poletnega festivala (PPF), ko se v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi 9. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In ni nič nenavadnega, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne in zgodovinske dediščine.

Vinogradniki pred upokojenkami in gostinci

Prišli sta tudi učiteljici Marija in Rozina

Srečanje sošolcev OŠ SJoŠSončna in vroča sobota, zadnja v letošnjem juliju, je bila pravšnji dan za 5. srečanje nekdanjih učencev OŠ Videm ob Ščavnici (sedaj OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici), ki so rojeni leta 1951. Nadvse prijetnega srečanja, ki ga je organiziral Ivan Weindorfer, se je udeležila dobra tretjina nekdanjih učenk in učencev, ki so osnovnošolske klopi greli med leti 1958/65. Srečanje se je začelo s sveto mašo, ki jo je, za pokojne in žive učence, v farni cerkvi Sv. Jurija, daroval duhovni pomočnik Mirko Rakovec. Del srečanja so namenili tudi obisku pokopališča pri Svetemu Juriju, kjer so se poklonili spominu pokojnim sošolcem. Med njimi je tudi nedavno umrli Vlado Kocuvan, ki je bil organizator preteklih tovrstnih srečanj.

Srečali so se sošolci OŠ Videm ob Ščavnici, letniki 1951

Pri Sveti Ani so tekmovali v kuhanju štajerske kisle juhe, zmagala pa je ekipa iz Apaške doline

Kisla juha Sv. AnaV okviru obeleževanja občinskega praznika občine Sveta Ana v Slovenskih goricah - Aninega tedna 2018, je na dvorišču okrepčevalnice Šenk pri Sveti Ani potekalo tradicionalno, 8. tekmovanje v kuhanju štajerske kisle juhe. Ob pomoči nekaterih drugih društev in organizacij, predvsem pa številnih sponzorjev in donatorjev, so zanimiv dogodek odlično pripravili Kulinarično društvo kisla juha Sveta Ana, KO RK Lokavec in Okrepčevalnica Šenk. Žal je letos udeležba bila skromna, saj so tekmovale le štiri (lani: 14) ekipe, kljub temu je vzdušje bilo enkratno, tako da je tudi alfa in omega prireditve Lili Uroševič bila zadovoljna s celotnim dogajanjem, enako tudi nastopajoči kuharji in kuharice. Peta domača ekipa organizatorjev „Kulinarično društvo kisla juha" je skuhala skoraj poln 300-litrski kotel juhe, tako da te priljubljene jedi ni zmanjkalo. Po razglasitvi rezultatov tekmovanja so tako lahko razdelili več kot 300 porcij zanimive jedi iz svinjskih nogic, želodcev, plečke, korenčka, krompirja, čebule...in različnih začimb.

Črnci pred Gospodinjami in Pogledom

Pokazali so kako se je nekoč želo in kosilo

Žetev Spodnja ŠčavnicaMesec julij je čas počitnic, dopustov, velike vročine, različnih prireditev in dogodkov, pa tudi čas žetve zlatega zrnja. Prav v tem času je v organizaciji Društva podeželskih žena Gornja Radgona, kateremu so pomagali KZ Radgona, Občina in KSS Radgona, ob vaško gasilskem domu v Spodnji Ščavnici potekal, že 36. po vrsti, tradicionalni praznik žetve, ki iz leta v leto sicer potrjuje, da je tovrstno ohranjanje starih kmečkih običajev in opravil, vedno dobrodošlo, a žal se ga mlajši redko udeležujejo, da bi se česa naučili. In čeprav je v zadnjih letih vedno več takšnih in drugačnih prireditev povezanih z žetvijo, je tista v Spodnji Ščavnici nekaj posebnega, saj sodi med začetnike na tem področju, ob tem pa je to prireditev, ki vsako leto pritegne nekaj žanjic in koscev, zraven pa veliko več obiskovalcev.

Društvo podeželskih žena Gornja Radgona ohranja in obuja najpomembnejšo kmečko opravilo, ročno žetev pšenice

Milena Benko z maksimalnim številom točk

Naj kvašeni rogljičkiV okviru 36. dneva žetve v Spodnji Ščavnici sta Društvo podeželskih žena (DPŽ) Gornja Radgona in Zveza kmetic Slovenije (ZKS) pripravila I. državno razstavo in ocenjevanje kvašenih rogljičkov (kifelcev). Na prvem tovrstnem dogodku, ki ga lahko poimenujemo tudi državno prvenstvo, je strokovna komisija, katero je vodila predsednica Zveze kmetic Slovenije, Irena Ule (zraven sta bili še Nada Flegar in Celestina Strajnšek) z Biotehnične fakultete Univerze v Ljubljani, ocenila osem vzorcev te priljubljene sladice oz. sladkega prigrizka.

Pripravili so prvo državno razstavo in ocenjevanje kvašenih rogljičkov

Ob svečani otvoritvi prenovljenega ŠRC Nemčavci, tudi zanimiva nogometna tekma

ŠRC NemčavciV okviru praznovanja letošnjega občinskega praznika MO Murska Sobota, so posebno zadovoljstvo doživeli prebivalci primestne KS Nemčavci, kjer v 85 gospodinjstvih živi okoli 300 ljudi. V kompleksu vaško-gasilskega doma in ŠRC Nemčavci, tik ob regionalki, ki iz Murske Sobote vodi proti madžarski meji, je namreč potekala slovesna otvoritev Športno rekreacijske turistične točke Nemčavci. Gre za projekt, ki so ga pridobili iz programa LAS (Lokalna akcijska skupina) Goričko 2020 in ga financira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja - Evropa investira v podeželje. S položitvijo umetne trave na bivšem teniškem igrišču so v Nemčavcih tako pridobili eno igrišče za tenis in večnamensko igrišče za košarko, rokomet, odbojko in mali nogomet. Prednost umetne trave pred opečno podlago, ki je bila prej na teniškem igrišču, je predvsem v vzdrževanju in možnosti uporabe skozi celo leto.

Nemčavci imajo čudovit športno-rekreacijski center

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Tadej z motorjem do Kitajske in nazaj!

 

Mladi Prekmurec je prevozil skozi sedem evropskih in azijskih držav skoraj 15.000 kilometrov, kjer je srečal mnogi zanimivih ljudi in videl ogromno znamenitosti

Tadej - KitajskaEnaintridesetletni Tadej Kirinčič iz Murske Sobote, ki se je lansko poletje z motorjem odpravil na pot čez sedem držav vse do kitajske meje, je s potopisnim predavanjem vzbudil veliko zanimanja in je do vrha napolnil prostore murskosoboškega MIKK-a. Ker se je v teh mrzlih zimskih večerih lepo spominjati toplih poletnih dni, se je Tadeju, na predavanju podkrepljenim z veliko forografijami in video posnetki, ter pri obujanju spominov na njegov julijski potep do kitajske meje in nazaj pridružilo veliko ljubiteljev potepanja in avanturistov. Kot je sam povedal je Tadej na nekaj več kot 14.000 km dolgi poti, poleg Prekmurja, prevozil še: Madžarsko, Ukrajino, Rusijo, Kazahstan, Kirgizijo, Tadžikistan in Uzbekistan..., vmes razbil motor, prevozil "streho sveta", se počutil kot na drugem planetu in predvsem srečal ogromno zanimivih in dobrih ljudi, ogledal pa si je tudi ogromno zanimivosti in znamenitosti.

Zanimivo predavanje je Tadej začel z netipičnimi besedami za nekoga, ki je na motorju dosegel Kitajsko, saj je dejal, da nikoli ni maral motorjev. In tudi njegovi motoristični začetki so bili nekoliko nenavadni. Ko je ugotovil, da bi svojo željo po avanturizmu lahko uresničil z motorjem, si je najprej kupil čelado, nato opravil izpit in nazadnje kupil še motor. Prvo leto se je tako odpravil na slabih 4.000 kilometrov dolgo turo po Balkanu, lansko leto pa je prečkal Madžarsko, Ukrajino, Rusijo, Kazahstan, Kirgizijo, Tadžikistan in Uzbekistan ter prevozil čez 14.000 kilometrov. Idejo za julijsko potovanje do Pamirja je Tadej dobil od kolega, ki ga je med svojim prvim motorističnim podvigom, spoznal v Makedoniji.
"Po nekaj prebranih forumih, ki so pisali o čudoviti destinaciji, sem se odločil za potovanje in si najprej naročil zemljevid centralne Azije, ki ga kasneje razen za usmerjanje kolegov popotnikov sam nikoli nisem uporabil. Zatem sem se vpisal na tečaj ruščine, saj na tem koncu sveta z angleščino in slovenščino ne prideš nikamor. Po nekaj težavah sem si uredil vse potrebne vizume, in potem na drugo julijsko nedeljo 2015 pripravil prtljago in se v ponedeljek, brez pravega načrta poti in prenočišč ter z žepnim Garminom za vsak slučaj, odpravil na pot", je povedal Tadej, ki je imel nekaj težav tudi z roji kobilic, pomanjkanjem goriva, z opremo ipd. Na tako dolgi poti po asfaltu, makadamu, luknjastih cestah in pesku, se je težavam z motorjem težko izogniti. "Na motorju sta zato obvezni dve stvari: duct tape (izolirni trak) in vezice", je v smehu pojasnil Tadej, kateremu so omenjeni trak in vezice poskrbeli, da po več tisoč kilometrih ni izgubil registrske tablice in zaščite motorja.
Težko pa je bilo predvideti vožnjo na čez 50°C, ko so začeli odpadati gumijasti deli čelade, po dva kilometra dolge roje kobilic in 400 kilometrske razdalje med črpalkami, ko je motor črpal še zadnje rezerve in je moral od taksistov kupovati pollitrske plastenke goriva. Kot pravi Tadej, padci na makadamskih in luknjastih cestah so bili nekaj povsem vsakdanjega. Tla pod kolesi mu je tako prvič spodneslo na poti čez Kirgizijo in drugič v Uzbekistanu. Po prvem padcu je bil motor v nevoznem stanju, vendar, ker v teh držav skorajda ni motorjev, iskanje servisa ni bilo tako preprosto. Po padcu daleč vstran od prenočišč ga je tako med čakanjem na prevoz in potreben servis, za en dan v svoj dom sprejela kirgizijska družina, ki je čez poletje živela v jurti v hribih. "Imeli so avtomobil in slabih 20 kilometrov stran veliko hišo, tako da bi se lahko dnevno vozili v eno in drugo smer, a gre za povsem drugačne vrednote. Kljub temu, da z mlekarstvom dobro zaslužijo, so se odločili, da od junija do septembra živijo tam", je povedal Tadej, ki dodaja, da je nadaljeval pot proti gorovju Pamir, po servisu motorja, ko ga je sorodnik gostoljubne družine po številnih postankih končno pripeljal do šest ur oddaljenega mesta. Med vožnjo čez gorovje je dosegel najvišjo točko svoje poti, ko je prečkal prelaz Ak-Baital, ki je s 4655 metri eden najvišjih prelazov na svetu.
"Občutek imaš, kot da se voziš po luni. Ko dosežeš jezero Karakul, ki leži na skoraj 4000 metrih nadmorske višine, pa doživiš najlepše razglede, ki so vredni dolge poti", je povedal Tadej, ki je prepričan, da tamkajšnjim ljudem delamo krivico.
Na vprašanja o tem kakšni so tamkajšnji prebivalci in ali se je počutil varno, je namreč Kiričnič odgovoril, da ni imel nobene slabe izkušnje ter da se jim s prepričanjem o nevarnih krajih dela krivica. Ljudje so bili zelo prijazni, vedno pripravljeni nuditi pomoč, sploh pa, ker je tam zelo malo motorjev, je povsod kamor je prišel bil glavna atrakcija. O tem Tadej v smehu pove: "Ljudje trobijo, mahajo in te nagovarjajo. Postavijo ti vedno ista vprašanja: od kod, kam in koliko konjev, najbolj veseli pa so, če jih po parkirišču zapelješ en krog"...

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zanimivosti Tadej z motorjem do Kitajske in nazaj!