Adventni venec ob 400-letni modri kavčini

Advent CerkvenjakTuristično društvo Cerkvenjak, ki predvsem skrbi za promocijo kraja in omenjene občine v Slovenskih goricah, skozi vse leto izvaja številne aktivnosti ter pripravlja takšne in drugačne dogodke in prireditve. Med njimi je gotovo najodmevnejša košnja na stari način, svoje dejavnosti pa ob koncu leta zaključijo z izdelavo in postavitvijo adventnega venca v središču Cerkvenjaka, in postavitvijo božičnih jaslic ob cerkvi Sv. Antona. Adventni venec člani društva izdelujejo pri svojem predsedniku Alojzu Zorku in tako je bilo tudi letos.

Ob Johanezovi kapeli v Cerkvenjaku so prižgali prvo svečko

Na ogled so tudi jaslice v kapniški jami

Advent pri MirjaniTudi ob letošnjem začetku adventnega časa je bilo zanimivo, veselo in prijetno v (in ob) Cvetličarni Mirjana, na gornjem grisu v Gornji Radgoni. Zadnji konec tedna v novembru so namreč, v sodelovanju z domačim vrtcem Manka Golarja, pripravili zanimive, že 17. tradicionalne adventne delavnice z izdelavo adventno-božičnih aranžmajev, spominkov in okraskov. Kot nam je povedala Mirjana Kavčič so adventne aktivnosti v cvetličarni, na dvorišču in kapniški jami potekale skozi cele dneve, le adventne delavnice so bile v popoldanskem oz. večernem času, ko so na svoje prišli otroci ter njihovi starši, dedki in babice.

Otroci so ustvarjali v adventnih delavnicah

Pripravili so prvo izmenjevalnico oblačil, ki je mnogim omogočila trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe

IzmenjevalnicaPrav v času, ko se je, ne le v ZDA temveč po vsem svetu in tudi pri nas, največ govorilo o „črnem petku" ter zapravljanju in razsipništvu, se je v Mladinskem centru Gornja Radgona odvijala nadvse koristna akcija, ki jo je pripravila Iniciativa za zelene ideje „Rastišče". Šlo je za prvo izmenjevalnico oblačil v tem delu države, na katero so številni Prleki, Prekmurci, Štajerci in drugi prinesli kose oblačil, modnih dodatkov ali obutve, ki jih ne nosijo več, ter si za domov izbrali druge, katerih več ne uporablja kdo drug.

Zamenjali so oblačila in obutev

Kmečke ženske v Hiši dišečega traminca

Kmečke ženske pri SteyerjuDruštvo Kmečkih žena Apače, ki ga vodi Ema Škrobar, in ki deluje že 29 let, vsa leta svojega obstoja, ob koncu leta, pripravlja novoletno-božično srečanje članic društva, s katerim se jim zahvalijo za njihovo delovanje v društvu skozi vso leto. To je pravzaprav prijetno druženje, katerega se članice rade udeležujejo. In tako je bilo tudi tokrat, ko se je srečanja v znameniti Hiši dišečega traminca, na posestvu Steyer v Plitvici, udeležilo 38 članic. Prisotne je najprej pozdravila predsednica društva Ema Škrobar, ki se je članicam zahvalila za celoletno delo v društvu. Izrazila je tudi zadovoljstvo, da so se tako množično udeležile srečanja, ki je ob občnem zboru, njihovo največje srečanje in druženje.

Članice DKŽ Apače so imele novoletno srečanje pri Steyerju

Otroci (in ne le oni) bodo vse do 2. januarja 2019 prišli na svoje v SikaluZOO pri Radencih

SikaluZOOPodobno, kot že vrsto let, ob bližajočih se božično-novoletnih praznikih, bodo tudi letos na posestvu SikaluZOO, ki ga decembra preimenujejo v „Lučkolandijo" v Boračevi, dober streljaj iz središča Radencev, pripravili božične jaslice z živimi živalmi. Na površini treh hektarjev v samem živalskem vrtu družine Mitev, si bodo lahko obiskovalci, kjer so v tem času v ospredju otroci, med sprehodom ogledali edinstveno pravljično deželo z velikim številom živali, svetlobnih podobic: angelčkov, božičkov, jelenčkov, zvezdic, božičkov grad, vlakec, božičkove sani, snežinke, zvončke, veliko število lučk, darilnih paketov..., ki si jih je najlepše ogledati v temi.

Lučkolandija – pravljična dežela za otroke odpira vrata

Vrtni center Kurbus v znamenju velike adventne razstave in prazničnih lučk

Vrtni center KurbusTik ob regionalni cesti so na izhodu iz Gornje Radgone, v smeri Radencev, v Vrtnem centru Kurbus odprli že šesto veliko adventno razstavo, na kateri je božično novoletna dekoracija na ogled v soju lučk. Vstop na razstavo je brezplačen, saj je vse razstavljene artikle moč tudi kupiti. S tem v Vrtnem centru Kurbus prodajnemu prostoru vdihnejo nove vsebine, obiskovalcem pa ponudijo številne ideje za krasitev doma ter poskrbijo, da pozabijo na skrbi in začutijo čarobnost adventnega časa.

Zaživela je „Zimska pravljica

Zakonca Jožefa in Mirko Gumilar sta obeležila 65 let skupnega življenja

Železna poroka GumilarČeprav je pri nas kar veliko zlatih, bisernih, smaragdnih in diamantnih zakonskih jubilejev, pa je le redkim dan izjemni zakonski jubilej, ki mu v večini pravijo železna poroka, ponekod pa tudi briljantna. Pred dnevi je namreč minilo šest desetletij in pol, odkar sta si v farni cerkvi Marijinega rojstva na Tišini večno zvestobo v dobrem in slabem ter ljubezen obljubila Jožefa, roj. Žemljič, in Mirko Gumilar, oba z bližnjih Petanjcev. Ob izteku letošnjega oktobra sta 65. obletnico s priložnostno slovesnostjo obeležila v domu Elizabeta pri Svetem Juriju na Goričkem, ki je enota Doma starejših Rakičan. Tam namreč slavljenka že poldrugo leto prebiva. Priči ob tovrstni izjemno redki obletnici poroke sta bila njuna hčerka Marjeta in sin Slavko, verski obred pa je v prostorih doma opravil matični župnik v župniji Tišina Boštjan Čeh.

Tudi pri devetdesetih se počutita odlično

Marija in Ivan Lorenčič sta obeležila biserno poroko

Biserna poroka LorenčičPred dnevi sta Marija in Ivan Lorenčič iz Maribora, v krogu domačih in prijateljev obeležila biserni zakonski jubilej. Svoje 60 - letno skupno zakonsko življenje sta potrdila v cerkvi sv. Ruperta v rojstni Voličini, kjer sta se poročila pred šestimi desetletji. Tokrat sta oba obreda, civilni in cerkveni, potekala v cerkvi. Civilni obred je opravil župan občine Lenart, mag. Janez Kramberger, ki je bisernoporočencema namenil nekaj lepih besed in jima izročil še eno listino, cerkvenega pa ob darovani sveti maši, ob asistenci domačega župnika Franca Muršeca in duhovnika Marka Veršiča, škof dr. Stanislav Lipovšek. Izrazil je veliko veselje nad zakoncema, ki sta zgled družine, »kakršna naj bi bila vrednota družbe. Hvala vama za vse, kar sta dobrega storila v Cerkvi. Vesel sem, da lahko potrdim vajin zakon tukaj v vajini rojstni župniji, kamor se rada vračata.«

Iz Maribora sta prišla v rojstno vas

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Tadej z motorjem do Kitajske in nazaj!

 

Mladi Prekmurec je prevozil skozi sedem evropskih in azijskih držav skoraj 15.000 kilometrov, kjer je srečal mnogi zanimivih ljudi in videl ogromno znamenitosti

Tadej - KitajskaEnaintridesetletni Tadej Kirinčič iz Murske Sobote, ki se je lansko poletje z motorjem odpravil na pot čez sedem držav vse do kitajske meje, je s potopisnim predavanjem vzbudil veliko zanimanja in je do vrha napolnil prostore murskosoboškega MIKK-a. Ker se je v teh mrzlih zimskih večerih lepo spominjati toplih poletnih dni, se je Tadeju, na predavanju podkrepljenim z veliko forografijami in video posnetki, ter pri obujanju spominov na njegov julijski potep do kitajske meje in nazaj pridružilo veliko ljubiteljev potepanja in avanturistov. Kot je sam povedal je Tadej na nekaj več kot 14.000 km dolgi poti, poleg Prekmurja, prevozil še: Madžarsko, Ukrajino, Rusijo, Kazahstan, Kirgizijo, Tadžikistan in Uzbekistan..., vmes razbil motor, prevozil "streho sveta", se počutil kot na drugem planetu in predvsem srečal ogromno zanimivih in dobrih ljudi, ogledal pa si je tudi ogromno zanimivosti in znamenitosti.

Zanimivo predavanje je Tadej začel z netipičnimi besedami za nekoga, ki je na motorju dosegel Kitajsko, saj je dejal, da nikoli ni maral motorjev. In tudi njegovi motoristični začetki so bili nekoliko nenavadni. Ko je ugotovil, da bi svojo željo po avanturizmu lahko uresničil z motorjem, si je najprej kupil čelado, nato opravil izpit in nazadnje kupil še motor. Prvo leto se je tako odpravil na slabih 4.000 kilometrov dolgo turo po Balkanu, lansko leto pa je prečkal Madžarsko, Ukrajino, Rusijo, Kazahstan, Kirgizijo, Tadžikistan in Uzbekistan ter prevozil čez 14.000 kilometrov. Idejo za julijsko potovanje do Pamirja je Tadej dobil od kolega, ki ga je med svojim prvim motorističnim podvigom, spoznal v Makedoniji.
"Po nekaj prebranih forumih, ki so pisali o čudoviti destinaciji, sem se odločil za potovanje in si najprej naročil zemljevid centralne Azije, ki ga kasneje razen za usmerjanje kolegov popotnikov sam nikoli nisem uporabil. Zatem sem se vpisal na tečaj ruščine, saj na tem koncu sveta z angleščino in slovenščino ne prideš nikamor. Po nekaj težavah sem si uredil vse potrebne vizume, in potem na drugo julijsko nedeljo 2015 pripravil prtljago in se v ponedeljek, brez pravega načrta poti in prenočišč ter z žepnim Garminom za vsak slučaj, odpravil na pot", je povedal Tadej, ki je imel nekaj težav tudi z roji kobilic, pomanjkanjem goriva, z opremo ipd. Na tako dolgi poti po asfaltu, makadamu, luknjastih cestah in pesku, se je težavam z motorjem težko izogniti. "Na motorju sta zato obvezni dve stvari: duct tape (izolirni trak) in vezice", je v smehu pojasnil Tadej, kateremu so omenjeni trak in vezice poskrbeli, da po več tisoč kilometrih ni izgubil registrske tablice in zaščite motorja.
Težko pa je bilo predvideti vožnjo na čez 50°C, ko so začeli odpadati gumijasti deli čelade, po dva kilometra dolge roje kobilic in 400 kilometrske razdalje med črpalkami, ko je motor črpal še zadnje rezerve in je moral od taksistov kupovati pollitrske plastenke goriva. Kot pravi Tadej, padci na makadamskih in luknjastih cestah so bili nekaj povsem vsakdanjega. Tla pod kolesi mu je tako prvič spodneslo na poti čez Kirgizijo in drugič v Uzbekistanu. Po prvem padcu je bil motor v nevoznem stanju, vendar, ker v teh držav skorajda ni motorjev, iskanje servisa ni bilo tako preprosto. Po padcu daleč vstran od prenočišč ga je tako med čakanjem na prevoz in potreben servis, za en dan v svoj dom sprejela kirgizijska družina, ki je čez poletje živela v jurti v hribih. "Imeli so avtomobil in slabih 20 kilometrov stran veliko hišo, tako da bi se lahko dnevno vozili v eno in drugo smer, a gre za povsem drugačne vrednote. Kljub temu, da z mlekarstvom dobro zaslužijo, so se odločili, da od junija do septembra živijo tam", je povedal Tadej, ki dodaja, da je nadaljeval pot proti gorovju Pamir, po servisu motorja, ko ga je sorodnik gostoljubne družine po številnih postankih končno pripeljal do šest ur oddaljenega mesta. Med vožnjo čez gorovje je dosegel najvišjo točko svoje poti, ko je prečkal prelaz Ak-Baital, ki je s 4655 metri eden najvišjih prelazov na svetu.
"Občutek imaš, kot da se voziš po luni. Ko dosežeš jezero Karakul, ki leži na skoraj 4000 metrih nadmorske višine, pa doživiš najlepše razglede, ki so vredni dolge poti", je povedal Tadej, ki je prepričan, da tamkajšnjim ljudem delamo krivico.
Na vprašanja o tem kakšni so tamkajšnji prebivalci in ali se je počutil varno, je namreč Kiričnič odgovoril, da ni imel nobene slabe izkušnje ter da se jim s prepričanjem o nevarnih krajih dela krivica. Ljudje so bili zelo prijazni, vedno pripravljeni nuditi pomoč, sploh pa, ker je tam zelo malo motorjev, je povsod kamor je prišel bil glavna atrakcija. O tem Tadej v smehu pove: "Ljudje trobijo, mahajo in te nagovarjajo. Postavijo ti vedno ista vprašanja: od kod, kam in koliko konjev, najbolj veseli pa so, če jih po parkirišču zapelješ en krog"...

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zanimivosti Tadej z motorjem do Kitajske in nazaj!