V tem prvem tromesečju letošnjega leta, se po gasilskih domovih izvajajo redni letni občni zbori Prostovoljnih gasilskih društev, kjer se pregleda minulo delo ter se obenem snujejo novi načrti in cilji za tekoče aktivno leto. Ob tej priložnosti se tudi podeljujejo najrazličnejše zahvale, priznanja, odlikovanja, povišanja, obletnice ter nazivi. Tudi na občnem zboru Prostovoljnega društva Orehovci so ob koncu podelili pisano paleto priznanj in zahval. Med njimi pa je najbolj izstopala listina za naziv »častni poveljnik«, ki jo je prejel starosta PGD Orehovci Franc Domajnko.
V Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, kjer se vedno nekaj dogaja, so se pred kratkim stanovalci tri dni zapored veselili in plesali. Med drugim so pripravili tudi tradicionalno druženje z Valentinovim srčkovim plesom. Že pred začetkom plesa so zaposleni izdelali verižice s srčki, ki so jih razdelili stanovalcem in tako poskrbeli za pravo vzdušje ob tem prazniku. Zato se je že ob zbiranju navzočih v avli opazilo prijetno vzdušje ob pričakovanju ponovnega druženja.
V Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, kjer praznujejo prvih deset let obstoja in delovanja, pogosto poskrbijo, da so praznični dnevi nepozabni. In tako je bilo v letošnjem februarju, ko je najprej bil kulturni dan, nato pust, pa Valentinovo... Ob letošnjem pustu so tako organizirali pravo »mini pustno rajanje« na katerem so sodelovale vse generacije. Dom so namreč na dan pustovanja obiskali najprej otroci iz sosednjega Vrtca Manka Golarja, ki so stanovalcem pripravili mimohod v pustnih maskah. Na obraze prisotnih v avli so pričarali široke nasmehe in dobra volja se je nenadoma razlila kar po celem DSO. Otroci in prijazne vzgojiteljice, ki so bile tudi lepo našemljene, so se razveselili ocvrtih »mišk« in soka, saj jih je direktor DSO-GR d.o.o., mag. Marjan Žula, povabil na druženje po uspešnem mimohodu in se hkrati zahvalil za »obisk maškar«.
Na območju Slovenske Bistrice je Pohodniška sekcija ŠD Elektro Maribor pripravila 4. Nejčev spominski pohod, s katerim so udeleženci počastili spomin na mladega sodelavca-električarja, Nejca Mesariča. Kot je znano je pred štirimi leti, v pričetku februarja, Slovenijo zajela izjemna naravna ujma. Pri odpravljanju posledic, ki jih je povzročil žled, in pri ponovnem vzpostavljanju oskrbe prebivalstva z električno energijo, je življenje tragično izgubil mlad fant Nejc Mesarič. V spomin nanj in na njegov pogum je letos tako organiziran že četrti pohod in spominska slovesnost, ki so se je, že tradicionalno, udeležili tudi predstavniki Hrvaškega elektrogospodarstva (Hrvatske elektroprivrede), ki so pred leti z odlično usposobljenimi ekipami priskočili na pomoč slovenskim elektromonterjem pri odpravljanju zahtevnih posledic vremenske ujme.Rudišče je že v celoti prerasel gozd
Nekoč so kamen lomili tudi v Okoslavcih nad Ščavniško dolino
Čeprav je območje Gornje Radgone z manjšimi vinorodnimi griči, večinoma ravninsko z nizko nadmorsko višino, je na tem območju veliko poraščenih kamnolomov. V še ne tako daljni preteklosti so namreč v mnogih tukajšnjih krajih delovali kamnolomi, katerim so rekli kar „rüde". V radgonski okolici je bilo kar nekaj znanih kamnolomov. Znani so bili v Negovi, kjer so lomili kamen za gradnjo gradu, ob tem pa so ob Kuglu, tako se imenuje kopasti vrh, delovale tudi "apance" v katerih so žgali kamen za apno.
Na to nas je opozoril Negovčan Stanko Rojko, st., ki nam je pokazal tudi lokacijo njihovega delovanja. V Negovi so kamen lomili tudi v zaselku Negovski Vrh. Lomili so ga še po drugi svetovni vojni. To je bila tako imenovana Budjova rüda, pa tudi v Škrarjovi in Duhovi rüdi, Tu so lomili le kamen za tlake v cerkvah pri Sv. Treh kraljih in Negovi. V Duhovi rudi, ki je bila v zaselku Negovska vas pa so tudi klesali bruse in mlinske kamne.
V bližini mesta Gornja Radgona so bili znani kamnolomi na področju Lomanoš in ob spomeniku imenovanem Piramida v Hercegovščaku. Tam so sledovi izkopavanja zemlje in lomljenja kamenja še dobro vidni. Gotovo je tudi kraj Lomanoše bil poimenovan na podlagi lomljenja kamenja za potrebe gradnje. Veliko rudišče se je nahajalo tudi v Okoslavcih, tik nad Ščavniško dolino, in sicer blizu Tothovega mlina in žage. Ob ogledu terena, je videti, da so iz tega območja odpeljali veliko kamenja. Ker se kamen nahaja v peščenih plasteh, so iz rude izvažali tudi pesek. Še danes nekateri kopljejo manjše količine. Kolikor je znano iz pripovedovanja najstarejših prebivalcev, je v rudi delalo veliko okoliških mož. Tudi v tej rudi, so poleg kamna za zidanje, predvsem temeljev, obdelovali mlinske kamne. »Sama nisem doživela, da bi videla lomljenje kamenja v tej rudi. Je pa mi moja bližnja, že dolgo pokojna, soseda Antonija Kaučič pripovedovala, kako je nosila hrano svojemu možu, ki je delal v rudi. To je bilo še malo pred prvo svetovno vojno. Kdaj se je končalo rudarjenje ne morem reči, saj ga sama nisem videla.« nam je razložila 75-letna Alojzija Toth, ki nam je pokazala kamnite podboje vrat mlina, ki so izklesani iz tega kamna. Ogledali so si jih tudi arheologi iz Muske Sobote, ki so bili tudi na rudišču, katerega v celoti prerašča gozd...
