Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Rudišče je že v celoti prerasel gozd

 

Nekoč so kamen lomili tudi v Okoslavcih nad Ščavniško dolino

Kamnolom - OkoslavciČeprav je območje Gornje Radgone z manjšimi vinorodnimi griči, večinoma ravninsko z nizko nadmorsko višino, je na tem območju veliko poraščenih kamnolomov. V še ne tako daljni preteklosti so namreč v mnogih tukajšnjih krajih delovali kamnolomi, katerim so rekli kar „rüde". V radgonski okolici je bilo kar nekaj znanih kamnolomov. Znani so bili v Negovi, kjer so lomili kamen za gradnjo gradu, ob tem pa so ob Kuglu, tako se imenuje kopasti vrh, delovale tudi "apance" v katerih so žgali kamen za apno.

Na to nas je opozoril Negovčan Stanko Rojko, st., ki nam je pokazal tudi lokacijo njihovega delovanja. V Negovi so kamen lomili tudi v zaselku Negovski Vrh. Lomili so ga še po drugi svetovni vojni. To je bila tako imenovana Budjova rüda, pa tudi v Škrarjovi in Duhovi rüdi, Tu so lomili le kamen za tlake v cerkvah pri Sv. Treh kraljih in Negovi. V Duhovi rudi, ki je bila v zaselku Negovska vas pa so tudi klesali bruse in mlinske kamne.
V bližini mesta Gornja Radgona so bili znani kamnolomi na področju Lomanoš in ob spomeniku imenovanem Piramida v Hercegovščaku. Tam so sledovi izkopavanja zemlje in lomljenja kamenja še dobro vidni. Gotovo je tudi kraj Lomanoše bil poimenovan na podlagi lomljenja kamenja za potrebe gradnje. Veliko rudišče se je nahajalo tudi v Okoslavcih, tik nad Ščavniško dolino, in sicer blizu Tothovega mlina in žage. Ob ogledu terena, je videti, da so iz tega območja odpeljali veliko kamenja. Ker se kamen nahaja v peščenih plasteh, so iz rude izvažali tudi pesek. Še danes nekateri kopljejo manjše količine. Kolikor je znano iz pripovedovanja najstarejših prebivalcev, je v rudi delalo veliko okoliških mož. Tudi v tej rudi, so poleg kamna za zidanje, predvsem temeljev, obdelovali mlinske kamne. »Sama nisem doživela, da bi videla lomljenje kamenja v tej rudi. Je pa mi moja bližnja, že dolgo pokojna, soseda Antonija Kaučič pripovedovala, kako je nosila hrano svojemu možu, ki je delal v rudi. To je bilo še malo pred prvo svetovno vojno. Kdaj se je končalo rudarjenje ne morem reči, saj ga sama nisem videla.« nam je razložila 75-letna Alojzija Toth, ki nam je pokazala kamnite podboje vrat mlina, ki so izklesani iz tega kamna. Ogledali so si jih tudi arheologi iz Muske Sobote, ki so bili tudi na rudišču, katerega v celoti prerašča gozd...

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zanimivosti Rudišče je že v celoti prerasel gozd