Resnica se začenja v dvoje...

Zlata poroka BrglezV družbi številnih sorodnikov in prijateljev sta v teh vročih poletnih dneh zlato poroko obeležila Irena in Jože Brglez iz Terbegovcev pri Sv. Juriju ob Ščavnici. Enako kot pred pol stoletja, sta tudi tokrat svojo zvestobo potrdila pred matičarjem in oltarjem. Civilni del poroke je potekal v poročni dvorani KUS-a pri Sv. Juriju ob Ščavnici, opravil pa ga je, ob sodelovanju matičarke Jožice Bračko, domači župan Anton Slana, ki je v svojem nagovoru predstavil njuno življenjsko zgodbo. Ob tej priliki jima je izročil zalatoporočno spominsko listino in podaril knjigo »Resnica se začenja v dvoje«, nemškega avtorja Michaela Lukasa Moellerja. Cerkveno poročno slavje je potekalo v cerkvi Sv. Jurija, kjer je ob daritvi sv. maše cerkveni poročni obred opravil domači župnik Boštjan Ošlaj. Ob tej priliki jima je namenil nekaj lepih besed. Med drugim je dejal, da sta zakonca vzgled mladim, ki šele stopajo v zakon.

Zlato poroko sta obhajala Irena in Jože Brglez iz Slovenskih goric

Uredil je družinsko drevo na katerem je 155 živih Makarijevih

Rodbina MakariIzjemno veselo je konec tedna bilo na Turistični kmetiji Ferencovih v Kraščih na Goričkem, kjer so se srečali ožji člani rodbine Makar, ki so razpršeni po Prekmurju, pa tudi drugje po Sloveniji in tujini. Za vse skupaj je najbolj zaslužen 17-letni Blaž Makari, dijak 1. letnika Srednje elektrotehnične šole v Murski Soboti, ki je že v 5. razredu osnovne šole za domačo nalogo naredil družinsko drevo svojih prednikov, v katerem so bili zabeleženi njegovi prastari starši, potem stari starši, starši in na zadnje še on.

Sedemnajstletnik zbiral podatke, odkril vse potomce in jih združil na veselem srečanju

Miran Srt in Darko Bolčina s po dvema kolajnama

VVS Gornja RadgonaTudi letos se v Območnem združenju veteranov vojne za Slovenijo (OZ VVS) Gornja Radgona, niso izneverili tradiciji, saj so že desetič pripravili svojo tradicionalno prireditev, Dan radgonskega OZ VVS. Najprej so na „Kardinarjevem ribniku" v Segovcih pripravili tradicionalno tekmovanje v športnem ribolovu, ki se ga je udeležilo 14 tekmovalcev. Naslednji dan pa so ob Lovskem domu LD Apače v Črncih potekala še nekatera športna tekmovanja in predvsem druženje. Na družabnem srečanju oz. dnevu OZ VVS, ki so se ga med okoli 80 članov OZ VVS, udeležili tudi nekateri gostje, je poleg v športnem ribolovu potekalo tekmovanje v pikadu, metu bombe, streljanju z zračno puško, šahu in balinčku.

S športnimi tekmovanji in druženjem, obeležen 10. dan OZ VVS

Pri „Lovenjaku", kjer je enajstič zadišalo po paprikašu, krstili tri štorklje: Juliško, Faniko in Ferenca

Paprikašijada LovenjakV lepem in sončnem vremenu, kjer vročina od spodaj in zgoraj ni prizanašala kuharjem in obiskovalcem, je ob „Lovenjakovem dvoru", znani prekmurski gostilni, v Polani pri Murski Soboti, potekala tradicionalna, 11. paprikašijada z zanimivim programom, ki ga je povezovala Silva Vrbnjak. Ker je paprikaš zelo razširjena lokalna jed v Pomurju, so se „Lovenjakovi" pravzaprav Pavlinjekovi organizatorji že pred dobrim desetletjem odločili vsako leto pripravljati tekmovanje v kuhanju paprikaša, udeleženci pa si lahko izberejo, ali bo to piščančji, ribji, svinjski, kunčji, gobov-lisičkin..., saj meso le delno prispeva k okusu same jedi.

Ekipa KS Polana z najboljšim paprikašem

Vabilo na 7. prijateljsko rekreacijsko kolesarjenje

KolesarjenjeTudi letos je prva sobota v mesecu juliju že 7. leto zapovrstjo v župniji sv. Petra v Gornji Radgoni namenjena kolesarjenju. V sklopu dogodkov in aktivnosti, ki so načrtovani ob prazniku farnega zavetnika sv. Petra v Gornji Radgoni prireja župnija Gornja Radgona tradicionalno prijateljsko rekreacijsko kolesarjenje, ki bo letos v soboto 6. julija s startom izpred Trstenjakovega doma v Gornji Radgoni ob 6.00 uri. Ljubitelje rekreacijskega kolesarjenja vabimo da se nam tudi letos pridružijo na tradicionalnem » Prijateljskem rekreacijskem kolesarjenju«, ko bomo dan namenili druženju ob poganjanju pedal kolesa, hkrati pa obiskali in spoznali veliko zanimivega. Letošnja trasa je načrtovana s startom izpred Trstenjakovega doma, kjer nas bo odpremil z blagoslovom za srečno in varno pot župnik Franc Hozjan.

Rekreacijsko kolesarjenje

Maja 1969 in maja 2019 v isti cerkvi Čadram - Oplotnica

Zlata poroka CugmasV družbi kakšnih 50 svatov, predvsem svojih najdražjih in najbližjih, na čelu z otroki: Robertom, Boštjanom in Jasmino, njihovimi partnerji, ter petimi vnukinjami: Evo, Mašo, Ano, Ajo in Nežo, sta 50-letnico skupnega zakona, minulo soboto, obeležila Marjan in Sonja Cugmas iz Slovenskih Konjic. Slavnostni zlati obred s ponovno zaobljubo ter sveto mašo, v župnijski cerkvi sv. Janez Krstnik Čadram – Oplotnica, je opravil domači župnik Davorin Vreča (Davorin mimogrede izvira iz Gornje Radgone op.p.), prav tam kjer sta Marjan in Sonja pred petdesetimi leti in enim dnevom (24.5.1969), ko ju je do konca njunih dni povezal sedaj že pokojni duhovnik Alojz Lasbaher.

Marjan in Sonja Cugmas sta obeležila zlato obletnico skupnega življenja

Vseh devet ekip z zlato medaljo

Kihača VogričevciV prleškem Društvu za ohranitev jedi naših babic – Kihača, se zavedajo, da med ohranjanje starih običajev in kulturne dediščine, kamor sodi tudi kulinarika naroda, gotovo sodijo tudi različne prireditve, kjer tekmujejo v kuhanju različnih starih in bolj kot ne pozabljenih jedi. In tovrstnih dogodkov, prikazov in tekmovanj je tudi na severovzhodu države, iz leta v leto več. Zato kuhanje jedi na žlico, katerih okus spominja na tistega izpred mnogih let, ko so vampe, kisle juhe, golaže, paprikaše, prežganke in podobne jedi, kuhale naše mame in babice, še ni pozabljeno. Okusi so še vedno zelo podobni tistim, starim. To so dokazale številne ekipe, ki so se udeležile kuhanja jedi na žlico v kotličku, ki ga je minulo nedeljo, v okviru krajevnega praznika v Vogričevcih pri Ljutomeru pripravilo omenjeno domače Društvo za ohranitev jedi naših babic – Kihača, katero vodi Igor Slokan. Tokrat so prav vse nastopajoče ekipe kuhale različne jedi „na žlico", žal je šest od 15 prijavljenih ekip, zaradi slabega vremena, nastop odpovedalo. Kljub temu je bilo tekmovanje zanimivo, skuhane jedi pa odlične.

Zmagovalec tekmovanja v kuhanju jedi „na žlico

Na 23. bogračiadi le 15 ekip z veliko predvolilnega naboja - Jevškovi in Židanovi SD na 2. mestu

Bogračiada MSMinulo soboto, ko je na dvorišču hotela Diana v središču prekmurske prestolnice Murske Sobote, že triindvajsetič močno dišalo po znameniti prekmurski jedi – bograču, katerega so poklicni in zlasti ljubiteljski kuharji pripravljali na tradicionalnem tekmovanju, je bilo zraven, med lepim številom obiskovalcev in gostov, tudi kar nekaj znanih osebnosti. To niti ne preseneča ob dejstvu, da se bližajo volitve v Evropski parlament in številni kandidati so se želeli predstaviti prekmurskim in prleškim volivcem. Bograč sicer ima v Prekmurju prav posebno mesto, saj je zasidran v tamkajšnjo kulturno-zgodovinsko dediščino, zlasti kulinariko, in kuharske prireditve vedno znova privabljajo kuharje in pokuševalce.

Najboljši bograč so skuhale „Sončnice

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Na koline, druženje in zabavo k župniku!

 

Koline so družinski (a tudi širši družabni) praznik - zadnji januarski vikend so 8. koline pripravili pri župniku Dejanju Horvatu

Župnijske kolineČeprav koline nimajo nič opraviti s kakšnim posebnim datumskim dnem na letnem koledarju pa kot pribito drži, da je praznik kolin, furež ali koljereja, kot se še imenuje, še vedno eden največjih praznikov slovenskega, zlasti podeželskega človeka. Svinja ni le domača žival s posebnim mestom v gospodarstvu, ampak prastari človeški in kulturni simbol. V večini primerov svinja simbolizira na eni strani plodnost in razcvet na drugi strani pa požrešnost, poželenje, jezo in nečistost.

Čeprav je krščanstvo poskušalo pregnati poganska in predpoganska pojmovanja, se prašičev še vedno drži simbolika, povezana plodnostjo, občutkom skupnosti, sreče in izobilja. Zimsko obdobje, kot čas kolin, je značilno opravilo tudi za celotno Pomurje, vseeno pa se v različnih koncih regije nekoliko razlikujejo, in zato je bilo zanimivo na prizoriščih kolin na Cvenu, v Markovcih in v Pincah – Marofu...
Svinja sicer predstavlja najhvaležnejši objekt, ob katerem se sproščajo najrazličnejše perverzne šale in obnašanje. Vse druge živali dobijo ljubkovalna imena, le svinje so za to prikrajšane. Ljudje morajo svinje ločiti od drugih živali, ki pa jih v današnjem svetu neusmiljeno ubijajo. Zakol je zavit v skrivnost: dokler prašič ni mrtev, vlada na dvorišču popolna tišina; prašičeva smrt pomeni prehod od nečloveškega k človeškemu. Ta prehod pa spremlja vrsta simboličnih dejanj. Združena okrog iste mize, predstavlja družba človeško povezanost... In svojo tovrstno povezanost, med drugimi aktivnostmi, ki jih ne manjka skozi celo leto, vsako leto, s posebnimi kolinami pokažejo tudi v Markovcih na Goričkem, natančneje kar pri domačem župniku, kjer so konec prejšnjega tedna že osmič zapored pripravili etnološko prireditev, ki je namenjena povezovanju in druženju vernikov in drugih ljudi iz župnij Markovci in Gornji Petrovci, ki jih vodi priljubljeni župnik Dejan Horvat, ter tudi gostov iz okoliških župnij ter iz sosednjega madžarskega Porabja.
Župnik Dejan Horvat, ki je tako osmič uprizoril domače koline, ter na pravem vaškem prazniku pogostil nad 200 faranov in gostov nam je povedal: „Zakol prašiča, predelavo mesa v mesne izdelke in praznovanja ob tem, skupno imenujemo kar koline. Te so še danes med največjimi ali vsaj temeljnimi hišnimi prazniki po vaseh, pa tudi trgih in mestih. Poleg izraza koline poznamo po posameznih območjih Slovenije tudi druga poimenovanja, kot so svinjski praznik, domači praznik, prašičji praznik, furež, furovž, klanje, koljerija in drugi. Vendar koline še zdaleč niso le klanje in izdelovanje mesnih izdelkov, temveč splet dogodkov, tudi obredij, so družinski in v preteklosti tudi krajevni praznik v pozni jeseni in zimi". Najznačilnejša obdobja za koline so bili in so tudi še danes dnevi pred Martinovim, božičem in v pustnem času. Starejši viri navajajo, da so v številnih naših krajih ob kolinah pojedli vse, kar so naredili iz prašiča. Klali so pri vsaki hiši, kar pomeni, da se je v zimskih dneh in tednih tako prehranila vsa vas. Ko so klali pri prvi hiši, so prišli na koline iz vseh drugih hiš in tako naprej do zadnje. Zato je ta praznik povezoval ljudi v skupnost. Skupno uživanje svežih klobas, pečene krvi in mesa je bilo pomemben družabni dogodek.
In ta se je torej, med drugim, ohranil tudi na skrajnjem severu Prekmurja, na Goričkem, kjer v sožitju, slogi in razumevanju živijo katoliki in evangeličani, Slovenci in Madžari. K temu v župnijah Gornji Petrovci (vasi: Gornji Petrovci, Križevci, Peskovci, Adrijanci, Lucova, Stanjevci, Boreča, Ženavlje, Neradnovci, Martinje, Šulinci) ter Markovci (Čepinci in Markovci) še posebej prispeva tudi domači župnik Dejan Horvat, ki je med vsemi krajani in ne samo farani izjemno priljubljen. Dejanu gotovo nikoli ni dolgčas, saj poleg tega da vodi dve župniji s po približno 500 farani, največ časa nameni obnovi župnijskega doma, ki se nahaja tik ob cerkvi, in ki bo čez nekaj let, ko bo končan pravi spomenik. Tudi cerkev je potrebno obnavljati, zelo veliko časa pa Dejanu vzame kmetovanje, saj je župnik v pravem smislu besede tudi kmet. Župnija Markovci namreč razpolaga z okrog 20 hektarji njiv ter več kot 30 hektarjev gozdov. In vse je to potrebno obdelati oz. urediti gozd, tako da ima župnik dejansko veliko dela. Zato si je tudi nabavil praktično vso potrebno kmetijsko mehanizacijo in opremo. Prav zanimivo je videti 40 – letnega fanta za oltarjem, nekaj minut pozneje pa že na traktorju in v gozdu ali z zidarsko žlico.
Ker pa je torej postal pravi kmet, in ker živi na podeželju med številnimi kmeti, ob tem je tudi rojen na podeželju (Strehovci), se je Dejan popolnoma vživel v takšen način življenja. Sam skuša skrbeti tudi za družabno življenje v župnijah, kjer deluje, saj pravi, da je življenje kmečkega prebivalstva nekako suhoparno, od spanja, krmljena živali, dela na polju, v vinogradu, gozdu, sadovnjaku, potem spet krmljenje živine, spanje..., občasni obiski občine in drugih uradov po opravkih, potem pa spet domov. Vesel je, da mu župljani sledijo in zato je že pred leti uvedel nekakšne „župnijske koline", torej kmečki praznik, ki je v pravem smislu besede praznik. Ker se ne ukvarja edino z živinorejo, je župnik moral kupiti dva prašiča (210 in 320 kg) vse ostalo pa je prišlo predvsem iz Dejanove shrambe in kleti.
„Za t.i. župnijske koline sem se odločil pred leti, ko smo v Čepincih imeli kuharski tečaj za moške. Ob tem nam je potrebno nekaj mesa za prireditve, ki jih čez leto pripravljamo, konec koncev pa če imajo vsi krajani domači praznik, ki se mu rečejo koline, zakaj jih ne bi imeli tudi na nivoju župnije. Zato smo si omislili, da bi moški, ki so obiskovali tečaj, naredili vse kar je potrebno, od klanja, do priprave krvavic, kašnic, klobas, salam, ocvirkov, žolce..., kosanja mesta in priprave za zamrzovalnik, prekajevanje, tünko ipd. Ob tem bi prav oni pripravili tudi vse za pojedino na prireditvi, tako da bi po eni strani pokazali kaj so se naučili, po drugi pa bi pogostili svoje žene, ter druge sovaščane in goste. Že lani so župnijske koline bile sila odmevne, enako je tudi letos, ko se je skozi celi dan obrnilo nad 200 ljudi. Poleg faranov so prišli tudi drugi krajani, tako katoliške kot evangeličanske veroizpovedi, kot gostje iz Porabja ter tudi iz drugih delov države. In bilo je veselo ter zanimivo, saj so se ljudje družili in to je najpomembneje. Ljudje živijo s tem dogodkom", nam je zadovoljno razlagal Dejan, ki je ponosen tudi na ekumanizem, torej odlično sodelovanje katolikov in evangeličanov, saj se je to potrdilo tudi ob tokratnem praznovanju „Mi moramo skupaj živeti, saj si soseda ne moreš izbirati. In zakaj bi se potem sovražili ali grdo gledali", pravi Dejan Horvat, ki že snuje načrte za nove dogodke in prireditve.
Sicer pa, na mizah tudi tokrat ni manjkalo zelja, repe in drugih dobrot, ki so teknile sveži pečenki, zraven so bile tudi „tekoče zadeve". Seveda pa smo se lahko posladkali tudi z nekaterimi domačimi sladkimi in slanini dobrotami. Za vse so poskrbeli predvsem: Ernest Škerlak, Zvonko Lainšček, Metod Marišnik, Tomaž Črnko, Stanko Gredenar, Stanko Lepoša, Duša Vogrinčič-Supa, Darko Časar, Melita Črnko, Marija Lainšček...

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zanimivosti Na koline, druženje in zabavo k župniku!