Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Klopotec iz Prlekije v Guinnessovi knjigi rekordov

 

Stanko Habjanič iz Kajžarja prejel certifikat in potrdilo, da ima največji klopotec na svetu

Klopotec - Guinnessov rekorderČeprav je naša država Slovenija majhna, imajo Slovenke in Slovenci veliko zanimivih izdelkov ter znamenitosti, ki so največje, najboljše, najlepše, najbolj zanimive... in so zato vpisane v Guinnessovo knjigo rekordov. In od 1. februarja 2016 je med njimi, kot edini iz Prlekije doslej, tudi Stanko Habjanič iz Kajžarja v Ljutomersko – Ormoških vinorodnih goricah, ki je iz Londona prejel certifikat in potrdilo, da je njegov klopotec postavljen med prleškimi vinogradi v Hermancih, na predelu, ki ga domačini poznajo po imenu Strmec, vpisan v Guinnessovo knjigo rekordov.

Stanko klopotec, s pomočjo PGD Miklavž pri Ormožu in PGD Ptuj, postavlja že od leta 2009, vsako leto pa ga je, z upanjem na vpis v knjigo rekordov, tudi povečeval. In sedaj je bil trud poplačan, saj je klopotec tudi uradno potrjen kot največji klopotec na svetu s premerom vetrnic 20,58 metrov, cel klopotec pa tehta skoraj eno tono.
Novi lastnik Guinnessovega rekorda Stanko Habjanič, ki je klopotca velikana izdelal, je po poklicu zidar, izdelava klopotcev pa je njegov hobi in je s tem nadaljeval družinsko tradicijo. Že njegov dedek je izdeloval klopotce večjega obsega, s še večjimi je nadaljeval njegov oče Janez, sedaj pa še on. Za največji klopotec na svetu je Stanko porabil dva meseca ali približno 300 ur trdega dela, a mu kot pravi ni žal. To, da klopotec velikan stoji v Hermancih, kjer, kot povedo domači, zori grozdje za najboljše trgatve laškega rizlinga, je Stanko, skupaj z gasilci PGD Miklavž pri Ormožu ter vsemi krajani in občani zelo ponosen na to kar so dosegli.
Sicer pa so vse mere klopotca res že neverjetne, saj premer vetrnic meri 20,58 m, macleki ali kladiva so težki od 18 – 20 kg in so visoki 0,70 m. Dolžina stolčka oz. podstavka klopotca je 3 m, širina lesa 25 cm, debelina 10 cm, visok je 1,5 m, je iz hrastovega lesa, njegova teža pa je 160 kg. Premer vetrnic znaša skupaj s križem 20,58 m, debelina 4 cm, širina 30 cm zadaj so pojačane zaradi upora vetra, da se čim manj zvijejo. Vetrnice so sicer iz smrekovega lesa.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zanimivosti Klopotec iz Prlekije v Guinnessovi knjigi rekordov