Začela se je sezona kresovanj in prijetnih druženj

Kres Lisjakova strugaPodobno kot že 17 minulih let, so radgonski ribiči ter njihovi družinski člani in simpatizerji ter tudi drugi gostje, veliki petek preživeli ob „tabornem ognju" in slastnih pečenih ribah. Že leta 2000 so namreč radgonski ribiči združili spomladansko čistilno akcijo ob svojem ribniku in ribiški hiši, v Lisjakovi strugi, kjer je spomladi veliko suhega vejevja in neuporabnega lesa, s prižigom kresa. Od začetka so prireditev imenovali „Srečanje ob tabornem ognju", ker pa je prireditev vsako leto za velikonočne praznike, natančneje na „postni" Veliki petek, sedaj temu rečejo „Velikonočno kresovanje".

Ribiči so zakurili v Lisjakovi strugi

Pomurci in Štajerci med 571 igralci, dobili novega kralja družabne kartaške igre

Kartanje šnopsaDolgi in mrzli zimski večeri, zlasti ob vikendih, so za mnoge Prekmurce, Prleke in Štajerce, poleg pikada, fliperja, namiznega nogometa in biljarda, namenjeni predvsem kartaškim (šnops) turnirjem in še nekaterim družabnim igram, ki so dobrodošle za druženje in krajšanje časa. Prav s takšnimi dogodki, predvsem družabnimi igrami in sploh druženji, se ukvarjajo mladi in manj mladi na skrajnjem severovzhodu države, s čimer potrjujejo, da televizija, internet, FB in sploh računalniki le niso povsem zastrupili večine ljudi, ki so se bolj kot ne prenehali družiti s prijatelji, sosedi, znanci in celo s svojimi domačimi.

Milan Niderl iz Gederovcev „Kralj šnopsa 2018

Ob druženju še izobraževanje kmečkih žensk

Društvo kmečkih žena ApačeDruštvo Kmečkih žena Apače, ki ga že dolgo vodi predsednica Ema Škrobar, med drugim skrbi tudi za dobro počutje svojih članic, ki jih je v društvu okoli 80. Tako vsako leto v začetku marca, nekako pred dnevom žena, pripravijo srečanje, ki predstavlja prijetno druženje in tudi izobraževanje članic društva. Tokrat so srečanje, ki je potekalo na Turistični kmetiji Marko v Nasovi, začeli z enim takšnim izobraževanje, in sicer s predavanjem vrtnarske strokovnjakinje Brigita Bukovec iz Vrtnarstva Kurbus. Predavala je o presajanju balkonskih rož in vzdrževanje orhidej, katere so v „Tropskem raju" pri Kurbusu na Meleh na ogled vse do 18. marca.

V Nasovi je potekalo prijetno srečanje članic DKŽ Apače

Na tradicionalno pustno rajanje prišli skorajda vsi krajani

Pust MahovciŠportno turistično društvo (ŠTD) Mahovci, vasice z nekaj več kot sto prebivalcev, je v sodelovanju z Vaškim odborom Mahovci tudi letos pripravilo tradicionalno pustno prireditev »Kurentovanje v Mahovcih«. Prireditev, ki se je pričela zgodaj popoldan, so letos s svojim obiskom počastili kurenti KUD Polanec iz Starš na Dravskem polju, ki imajo v svojih vrstah tudi člana ŠTD Mahovci Davida Habjaniča. V lepem zimskem vremenu se je na športnem centru v Mahovcih zbralo zelo veliko obiskovalcev, praktično več kot je v vasi prebivalcev, kateri so nestrpno pričakovali kurente. Slednji so se najprej ustavili na kmetiji Jančar, kjer so se okrepčali in pripravili za pohod po vasi.

»Kurentovanje v Mahovcih« spet navdušilo

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Zagrebčana že več kot 60 let prihajata v Radence

 

Ladislav in Božena Balaš iz hrvaške prestolnice sta si mir, spokoj in zdravje našla v Zdravilišču Radenci, začelo se je davnega leta 1954, ko je Ladislav zbolel v vojski

Zagrebčana v RadencihČe bi v Guinnessovi knjigi rekordov izbirali posameznike po zvestobi kakšni turistični destinaciji, bi zraven gotovo bila Zagrebčana, 85-letni Ladislav in 79-letna Božena Balaš, ki že dobrih šest desetletij, vsako leto, prideta za dva, tri ali štiri tedne, v Radence. Zato nedvomno sodita med najbolj zveste goste, ne le Zdravilišča Radenci, temveč tudi sploh. V deželo treh srčkov je starša hčerke edinke Suzane, najprej Ladislava, nato pa tudi njegovo izbranko Boženo, pripeljala predvsem bolezen. Kot vojak JLA se je Ladislav, domnevno z mesno konzervo, zastrupil v srbskem Obrenovcu in se je zaradi tega trikrat zdravil na VMA Beograd. Ker se zdravje ni izboljšalo, saj se mu je vse bolj zapletalo predvsem pri srčnih ter žilnih boleznih, so ga leta 1953 kot začasno nesposobnega, odpustili iz JLA.

„Čeprav je zdravje bilo izjemno slabo, se mi je uspelo zaposliti, tako da sem naslednje leto, ko sem nekaj privarčeval, prišel prišel v Radenske toplice, katere mi je priporočala teta, katera jih je že prej poznala. Povedala mi je, da je to dobro za krvni obtok in srce, kar se je tudi potrdilo. Na začetku je v Radencih bila samo terapija, kjer so še vodo morali posebej segrevati in jo prinesti v kad, danes pa so tukaj ugledni hoteli ter je vse zelo sodobno in modernizirano. Takrat je tukaj bil edini zdravnik, dr. Rožič, ki mi je priporočal, da jih obiskujem vsako leto. In sedaj lahko zatrdim, da sem največ let neprekinjeno gostoval v Radencih, kjer je sprva bilo le nekaj hiš. Za vsak svoj obisk Radencev, vključno s prvim, leta 1954, imam odpustne listine in podobna ptordila", pravi Ladislav Balaš, ki dodaja, da sta, poleg v radenskih hotelih, pogosto stanovala tudi v zasebnih hišah, pri Jurincu, Kupljenu ipd., same zdraviliške in druge storitve pa so imeli v zdravilišču. Ko je spoznal Boženo, ga je ona prvič obiskala v Radencih leta 1956 in tukaj se je ljubezen še poglobila ter ju dodatno povezala.
Ladislav, vojvodinski Madžar, je bil rojen leta 1931 v Temerinu pri Novem sadu v Vojvodini, a se je že osem let pozneje, ko je končal 2. razrede osnovne šole, torej tik pred začetkom 2. svetovne vojne, z očetom preselil v Zagreb, kjer sta živela stara starša. „Takrat so se po Evropi že pripravljali na vojno in moje otroštvo nikakor ni bilo lepo. Kljub temu sem nadaljeval osnovno šolanje in kar dobro mi je šlo", nam je ob tokratnem obisku v Radencih razlagal Ladislav, ki je pozneje končal tudi srednjo šolo in je postal grafični tehnik. Poklic je bil zelo iskan, naš sogovornik pa je bil očitno zelo iznajdljiv in sposoben grafičar, saj se je zaposlil v Hrvaškem grafičnem zavodu, starejši Prekmurci, ki so bili zaposleni v Pomurskem tisku, ko je bil Prapotnik, pa se ga gotovo spomnijo, saj takrat v Murski Soboti še niso imeli takšne barvne in klišejske tehnike kot v Zagrebu. „Žal je tudi naš zavod kmalu ugasnil, sam pa sem se pred tem invalidsko upokojil, in sicer ko sem bil star 46 let, torej pred štirimi desetletji", pove naš sogovornik, ki je zaradi dela s kemikalijami imel tudi beneficirano delovno dobo, kar mu je prineslo nekoliko več delovne dobe. Kljub temu je pokojnina kar mizerna in znaša manj kot 400 evrov.
Podobno prejema tudi Božena, ki je upokojena fizioterapevtka, pokojnino pa si je zaslužila v „Vinogradski bolnici" v Zagrebu. „Za naju so Radenci drugi dom, saj nikamor drugam ne hodiva na počitnice ali zdravljenje. Ker sta pokojnini skromni, varčujemo več mesecev, da si lahko privoščiva vsaj to uživanje v tem lepem kraju in okolju, kakršnega na vidiš povsod, enako ne doživiš takšnega gostoljubja in prijaznosti, ne le gostinskih, turističnih in zdraviliških delavcev, temveč vseh tukajšnjih ljudi", nam še povesta gosta iz Zagreba, ki dvomita, da bosta lahko še prišla v Radence. Pa ne le zaradi finančnih problemov, temveč zlasti zaradi starosti, bolezni in dejstva, da vedno morata koga prositi, da ju pripelje v deželo ob reki Muri, pozneje pa, da spet pride ponju...

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zanimivosti Zagrebčana že več kot 60 let prihajata v Radence