Pomembno je tudi nedeljsko dopoldansko druženje

Bolšji sejem OrehovciOb gasilskem domu PGD Orehovci, tik ob regionalni cesti Gornja Radgona – Ptuj, že vrsto let deluje bolšji sejem, ki se ne glede na letni časi, odvija vsako prvo nedeljo v mesecu. Na sejmu svoje predmete, ne nove, pač pa stare, prodajajo tisti, ki jih niso odvrgli v smeti in se zavedajo, da bi jih lahko kdo še uporabil. Sejem je zanimiv tudi za zbiratelje starin, saj so mnogi predmeti stari, nekateri tudi več kot sto let. Kot so nam povedali organizatorji iz PGD Orehovci, je sejem namenjen tudi nedeljskemu dopoldanskemu druženju, ki ga je v zadnjem času, ko imamo vsi preveč obveznosti, vse manj. Za nekatere domačine in tudi sosede iz vasi v okolici in celo iz Gornje Radgone in Radencev, je prva nedelja v mesecu, ravno zaradi orehovskega sejma, postala pravi praznik.

Bolšji sejem v Orehovcih še deluje

Po šestdesetih srečnih letih, spet pred oltar in matičarja

Biserna poroka FleisingerKonec minulega tedna sta v krogu domačih in prijateljev 60 let skupnega zakonskega življenja praznovala Marija in Karel Fleisinger iz Spodnjih Ivanjcev. Enako kot pred šestdesetimi leti sta slavljenca tudi tokrat svojo zakonsko zvestobo potrdila pred matičarjem in pred oltarjem. Civilni obred, ki ga je ob asistenci matičarja Mirka Ferenca, opravil župan občine Gornja Radgona Stanko Rojko, je potekal v prostorih srednjeveškega negovskega gradu. Nekoliko presenetljivo je le dejstvo, da sta slavljenca v cerkvi obeležila biserno, civilno pa diamantno poroko, kot je pisalo na listini, ki sta jo Marija in Karel prejela od župana Rojka. Po matičarjevi predstavitvi življenjske zgodbe zakoncev, jima je tudi župan namenil nekaj lepih besed in jima izročil omenjeno Diamantno poročno listino občine Gornja Radgona.

Biserno poroko sta obhajala zakonca Marija in Karel Fleisinger

Zlati medalji tudi v Kranj in Ljubljano

Antonovanje 2019V Jeruzalemsko – Ormoških vinorodnih goricah, natančneje na Kogu, vasici v ormoški občini ob hrvaški meji, so tudi letos ob godu sv. Antona puščavnika pripravili številne prireditve, ki so jih poimenovali „Antonovanje 2019". In čeprav se je v dobrem tednu (Antonov koncert MePZ Prosvetnega društva Ruda Sever Gorišnica; Kulinarični večer na Turistični kmetiji Hlebec; Prireditev „Čurke in vino 2019"; Antonovo kegljanje z lokalno ponudbo na stojnicah; pogovor na temo "Priložnosti podeželja in lokalnih ponudnikov"; Čurkarijada s kulinaričnim razvajanjem - Odprta kuhinja, pokušina čurk in vina, stojnice lokalnih ponudnikov, pester program, prihod slovenskega vinskega kraljestva, 11. razstava na temo reje prašičev...; Romanje k Sv. Antonu Puščavniku; sv. maša za žive in pokojne prašičerejce ter zdravje pri živini;10. srečanje vozil Steyr kluba Kog in starodobnikov, srečanje domačih ansamblov in folklornih skupin, lokalna ponudba na stojnicah...), je bilo v ospredju ocenjevanje čurk s strokovno komisijo in komisijo potrošnikov. Čeprav je vse dogajanje bilo zelo zanimivo posebej kaže omeniti tudi kulinarični dogodek na Turistični kmetiji Hlebec, kjer so obiskovalce počastili s šesthodnim menijem, v katerem so kraljevale kašnate klobase oz. čurke, kot jim pravijo domačini. Tradicionalni lokalni kuhinji so – kot to vedo pri Hlebcu – vnesli pridih sodobnosti.

„Antonovanje 2019

Pripravili so prvo izmenjevalnico otroških oblačil in igrač, ki je mnogim omogočila trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe

Izmenjevalnica oblačil in igračPo decembrski izjemno uspešni „izmenjevalnici" oblačil in obutve za otroke in odrasle, je v sodelovanju radgonske Iniciative Rastišče, skupaj s soboško igralnico Mali ČuDo, ter Mensano, pripravila še „Izmenjevalnico otroških oblačil in igrač" in vsega ostalega. Z željo, da bi nekoliko omilili zapravljanje in razsipništvo, so v igralnico Mali ČuDo v prostorih Mensane v Murski Soboti aktivisti omenjenih organizacij pritegnili kakšno stotnijo otrok in njihovih mamic, očkov, dedkov in babic, ki so prinašali svoje reči, domov pa odnašali „nova" oblačila, obutev, igrače... Glede na to, da je šlo za prvo tovrstno izmenjevalnico, sta glavni organizatorici dogodka, Nika Škof (Rastišče) in Barbara Muhič (Mali ČuDo), zadovoljni z obiskom in tudi izmenjavo. Povesta tudi, da je izmenjevalnica otroških oblačil, igrač in vseh ostalih otroških potrebščin omogočala trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe in igralnega parka otrok, ki je povrhu še zastonj.

Zamenjali so igrače, oblačila in obutev

Pred pol stoletja sta začela iz nič, a z veliko ljubezni

Zlata poroka DruzovičEnako, kot pred 50 leti, ko sta si pred matičarjem in pred oltarjem izrekla zvestobo Zofija in Karel Druzovič iz Gočove pri Sv. Trojici v Slovenskih Goricah, sta tudi tokrat svojo zakonsko zvestobo potrdila pred matičarjem in pred oltarjem. Takrat sta k civilni poroki odšla v Lenart, cerkveni pa v cerkev Sv. Trojice, kjer sta sedaj potekala oba obreda. Civilni obred zlate poroke je tokrat, ob matičarki Dragici Kramberger, prvič v vlogi župana opravil David Klobasa. Dragica je na drobno opisala življenje in delo zlatega para, župan pa jima je namenil nekaj prijaznih besed, ter jima izročil zlatoporočno spominsko listino, ter darilo občine.

Zlato poroko sta obhajala Zofija in Karel Druzovič iz Slovenskih goric

Po šestih desetletjih spet pred istim oltarjem

Biserna poroka SteyerV teh zimskih dneh, ko je največ praznikov in praznovanj, sta 60-letnico poroke, torej biserno poroko obeležila Marija in Ivan Steyer iz Črncev v Apaški dolini. Enako kot pred šestimi desetletji, sta se zakonca, tudi tokrat, skupaj s svojimi domačimi, sosedi in prijatelji, k bisernoporočnemu obredu podala v farno cerkev v Apačah. Pred cerkvijo ju je z igranjem pozdravila Pihalna godba Apače, pri kateri je nekoč igral tudi njun pokojni sin Ivan. Ko so njuni svatje v cerkvi postavili špalir, ju je župnik Janez Ferencek povabil v cerkev, k zahvalni maši in bisernoporočnemu obredu, ki je potekal med darovano sv. mašo.

Pred 60 leti sta se poročila Marija in Ivan Steyer iz Črncev

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Jurčki že rastejo kot nori

 

Viljem Šiftar je zaljubljen v gobarjenje

Jurčki ŠiftarČe že organizatorji različnih prireditev in dogodkov niso posebej navdušeni nad zadnjim pogostim deževjem, je slednje očitno pozitivno vplivalo na začetek gobarske sezone, kar je še posebej razveselilo strastne ljubitelje gobarjenja. Gobe, takšne in drugačne, zlasti priljubljeni jurčki, že rastejo kot nore, kar je že občutil tudi strastni ljubitelj gob in gobarjenja Viljem Šiftar iz Strukovcev 43 v prekmurski občini Puconci. Tako kot skoraj vsak vikend in tudi pogosteje se je Viljem, s šestletnim vnučkom Alenom, v goričke gozdove odpravil tudi prvi junijski vikend. Kot nam je povedal upokojeni slikopleskar, tudi če ne bi bilo gob, se rad odpravi v naravo, saj svež zrak pomaga srcu in ožilju, enako pa je koristen tudi sprehod po naravnem okolju. Tokrat pa je imel dodatno srečo, saj je nabral kar nekaj lepih jurčkov, zraven pa še malo lisičk, ki so letos očitno nekoliko zapoznele.

„V gozdu sva srečala večje število gobarjev in sprehajalcev, a ker večina ni imela nobenih gob, sem bil malo skeptičen. Toda, globlje sva z vnukom šla v gozd, bolje je kazalo. Ko sva nabrala kar nekaj lepih jurčkov, sem se prepričal, da tisti, ki so bili v gozdu pred nama očitno niso imeli sreče, ali pa jurčkov niso videli", nam je razlagal Viljem, ki ima "svoje območje", kjer drugi ne najdejo jurčkov, zanj pa je to mala malica. In prav za dobro malico, popečene jurčke z jajci ali kar na žaru, juho, omako iz svežih jurčkov ali kaj podobnega je bila namenjena prva letošnja Viljemova gobarska bera. Poleg, da zna sam pripraviti zanimive jedi iz gob, za to poskrbita tudi žena Emila, ki jo še vedno mnogi poznajo iz soboške kavarne in slaščičarne v hotelu Diana, ter tudi še vedno zelo zdrava in čila, 84-letna tašča Marija Škaban, ki živi pod isto streho s hčerko in zetom.
Pri Šiftarjevih se sicer tradicija gobarjenja nadaljuje, saj z očetom pogosto gobari tudi mlajši sin Viljem, ter tudi starejši Aleš, ki z družino živi v Ivanovcih, enako pa njegov sinek Alen, ki bo jeseni že prvošolec. Družina Šiftar je skupaj po goričkih gozdovih in tudi drugje nabrala na stotine kilogramov gob, predvsem jurčkov, lisičk, marel, sivk ipd. Veliko omenjenih gozdnih sadežev razdelijo med prijatelje, največ pa jih vseeno zaužijejo doma, kjer mama in žena Emila še posebej dobro pripravlja različne gobove juhe. Tudi pražene z jajčki so gobe zelo okusne, veliko pa jih tudi uporabijo za različne omake, bodisi posušene, zamrznjene ali sveže. „Moram priznati, da že najmanj 50 let gobarim in me to še vedno veseli. Že kot otrok sem začel zahajati v gozd, pozneje pa sem izkoristil vsako priložnost, da sem šel gobarit, saj se mi to zdi najlepša rekreacija in tudi najboljši šport. Tako je tudi danes, ko se poleg iskanja gob tudi nadiham svežega in zdravega zraka. Ob vsem pa naberem tudi lepe gobe, katere imam zelo rad pripravljene na različne načine. Žal ugotavljam, da je še vedno veliko »gobarjev«, ki škodujejo naravi, saj ne vedoč ali pa namerno uničujejo tiste gobe, ki jih ne poznajo...", pravi Viljem starejši in dodaja, da se v gozdu pogosto pripetijo tudi kakšne zanimivosti. Poleg srečanja z živalmi in ljudmi, mu je v spominu še posebej ostal dogodek, ko je sin Viljem, mlajši našel gobo – sedmerčka, saj je na kupu bilo sedem gob povezanih med seboj, pred tem je kvečjemu videl dve ali največ tri povezane gobe, tokrat pa kar sedem.
Kot dober poznavalec gob je Viljem prepričan, da bo letošnje leto prav bogato z gobami. V to se je že prepričala še ena znana gobarka in upokojena gostilničarka z radgonskega območja, 85-letna Desanka Kuzmič iz Črešnjevcev, ki je tudi že nabrala lepo košarico jurčkov...

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zanimivosti Jurčki že rastejo kot nori