Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Ročno obračanje sena še ni preteklost

 

Tudi obračanje in spravilo sena je lahko koristna rekreacija

Grabljanje senaV še ne tako davni preteklosti so kmetje seno kosili takrat, ko je trava odcvetela. Kot povedo starejši, so tako delali, ker se je trava sama zasejala in je bila pestrost trav raznolika. Ob tem v tistih časih niso poznali siliranja trav, tako da se je vse sušilo. Če so kosili s ročnimi kosami, so se kosci podali kosit zgodaj zjutraj, že ko se je delal svit, zato, ker kosa ob jutranji rosi lepše reže. Na večjih travnikih se je kosilo v »redi«, oz. vrsti, po dvajset in več koscev. Za njimi so redi z lesenimi grabljami »raztrosile« ženske ali malo večji otroci.

Tako raztrošena trava, se je ob soncu, včasih tudi rahlem vetriču, lepo sušila. Proti poldnevu, če je bilo dovolj sonca, pa jo je bilo treba obrniti, kar so po navadi opravljali z lesenimi grabljami, pa tudi lesenimi vilami. Z napredkom tehnologije in mehanizacije, je vse omenjeno, torej tudi obračanje z lesenimi grabljami, že domala preteklost, so pa tudi izjeme, kot je primer iz Polic pri Gornji Radgoni.
Tam je družina Alojza Mlaska iz Radvencev pri Negovi, na najetem travniku, v lepem sončnem vremenu, obračala seno. O tem nam je gospodar Alojz Mlasko povedal: »Imamo malo kmetijo, kjer redimo devet govedi. Ker nimamo dovolj svojih travnikov, kosimo na najetih travnikih. Tukaj v Policah, nam je travnik, nekoč je bil sadovnjak, tudi vinograd, brezplačno odstopila Ivanka Kozar. Ker sama nima več živine, se ji je zdelo škoda, da bi se okrog hiše razraslo grmovje. Ker je večina te parcele na hribovitem delu, je precej ročne košnje in spravila sena. Kolikor je mogoče pokosimo in obračamo s stroji, veliko pa je treba tudi pokosit in spraviti seno ročno. Kot vidite je družina vzela v roke grablje in z njimi obračamo in grabljamo seno, kjer dela ne moremo opraviti stroji. Za današnji čas je to zamudno delo. Če bi moral delavce plačati, se to ne bi izplačalo.«
Tudi v preteklosti so pri takih delil sodelovali vsi člani družine. Kot nam je povedala 77-letna lastnica parcele Ivanka Kozar, so takrat matere malega otroka, ki še ni shodil, posadile na razgrnjeno staro moško suknjo, koce, če je bila pri hiši, je bilo škoda, ob koncu njive ali travnika ter ga tako imele na očeh, obenem pa okopavale ali grabljale, kar je pač bilo potrebno. Tokrat smo lahko videli, kako je mlada mamica Klavdija svojega 5-mesečnega Svena, na travniku posadila v lepem prenosnem ležišču. Tako je lahko otrok opazoval, kako so mamica Klavdija, njegova babica Jožica in dedek Alojz, vihteli grablje in obračali napol posušeno travo.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zanimivosti Ročno obračanje sena še ni preteklost