Zakonca Jožefa in Mirko Gumilar sta obeležila 65 let skupnega življenja

Železna poroka GumilarČeprav je pri nas kar veliko zlatih, bisernih, smaragdnih in diamantnih zakonskih jubilejev, pa je le redkim dan izjemni zakonski jubilej, ki mu v večini pravijo železna poroka, ponekod pa tudi briljantna. Pred dnevi je namreč minilo šest desetletij in pol, odkar sta si v farni cerkvi Marijinega rojstva na Tišini večno zvestobo v dobrem in slabem ter ljubezen obljubila Jožefa, roj. Žemljič, in Mirko Gumilar, oba z bližnjih Petanjcev. Ob izteku letošnjega oktobra sta 65. obletnico s priložnostno slovesnostjo obeležila v domu Elizabeta pri Svetem Juriju na Goričkem, ki je enota Doma starejših Rakičan. Tam namreč slavljenka že poldrugo leto prebiva. Priči ob tovrstni izjemno redki obletnici poroke sta bila njuna hčerka Marjeta in sin Slavko, verski obred pa je v prostorih doma opravil matični župnik v župniji Tišina Boštjan Čeh.

Tudi pri devetdesetih se počutita odlično

Marija in Ivan Lorenčič sta obeležila biserno poroko

Biserna poroka LorenčičPred dnevi sta Marija in Ivan Lorenčič iz Maribora, v krogu domačih in prijateljev obeležila biserni zakonski jubilej. Svoje 60 - letno skupno zakonsko življenje sta potrdila v cerkvi sv. Ruperta v rojstni Voličini, kjer sta se poročila pred šestimi desetletji. Tokrat sta oba obreda, civilni in cerkveni, potekala v cerkvi. Civilni obred je opravil župan občine Lenart, mag. Janez Kramberger, ki je bisernoporočencema namenil nekaj lepih besed in jima izročil še eno listino, cerkvenega pa ob darovani sveti maši, ob asistenci domačega župnika Franca Muršeca in duhovnika Marka Veršiča, škof dr. Stanislav Lipovšek. Izrazil je veliko veselje nad zakoncema, ki sta zgled družine, »kakršna naj bi bila vrednota družbe. Hvala vama za vse, kar sta dobrega storila v Cerkvi. Vesel sem, da lahko potrdim vajin zakon tukaj v vajini rojstni župniji, kamor se rada vračata.«

Iz Maribora sta prišla v rojstno vas

Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Pučkov klopotec straši in odganja ptiče

 

Ob rojstnem dnevu lastnika in vinotoča, postavili klopotec pri Ivanu Janezu Pučku, na obrobju Cerkvenjaka

Klopotec Pučko CerkvenjakČeprav jih ponekod postavljajo že prej, v vinogradih na skrajnjem severovzhodu države, zlasti v Slovenskih goricah, Prlekiji in Halozah, po krščanskem prazniku Marijinem vnebovzetju „razbijajo" mnogi klopotci, ki strašijo in odganjajo ptiče ter tako zaščitijo čim več sladkih grozdnih jagod. Predvsem Slovenske Gorice so že od pradavnin posajene z vinsko trto, kot potrjuje tudi njihovo ime. Z gojenjem vinske trte so se tam ukvarjali že v času Rimljanov, saj je to bila gospodarska panoga, ki je dajala mnogim kruh za preživetje. Vino iz tega področja so tovorili po vinskih cestah v bližnje in daljne dežele. Še danes obstajajo deli cest, ki so poimenovani po teh prevoznih poteh.

Zato so vinorodna področja Slovenskih goric in Haloz znani tudi po postavitvi klopotcev, ki jih vinogradniki ob svojih vinogradih postavljajo, da s svojim ropotom odganjajo ptice. Zanimivo je, da obstojita dva tipa klopotca Slovenskogoriški in Haloški. Prvi ima štiri »letance« ali krake, drugi pa šest. Da je to slovenski izum pove to, da so ga v nemško govoreči Avstriji, kjer jih tudi postavljajo, poimenovali »Klapotez«. In kot so v preteklosti mnoga kmečka opravila omejevali z datumi svetnikov, tako je bilo tudi postavanje klopotcev vezano na godove svetnikov. Postavljali so jih od Aninega do Velike maše ali Velikega šmarna, torej od 26. julija do 15. avgusta. Danes je postavljanje klopotca folklorno dejanje, največkrat ga obredno postavljajo vinogradniška in turistična društva. In med desetinami klopotcev je tudi tisti, ki stoji na domačiji, pravzaprav ob vinogradu in vinotoču Pučko v Stanetincih, le nekaj deset metrov stran od cerkve sv. Antona v Cerkvenjaku.
In medtem ko ponekod v oklici že trgajo grozdje, so pri Pučku klopotec postavili nekoliko pozneje, tik ob koncu avgusta. „Odločili smo se, da bomo klopotec dvignili na moj rojstni dan, ob tem je to tudi rojstni dan našega vinotoča, ki smo ga uradno odprli na današnji dan, torej 28. avgusta. Veliko prakse pri postavitvi klopotca ima moj sin Borut, ki ga je postavil tudi tokrat", nam je razložil Janez Ivan Pučko, ki na domačiji živi s sinom in dvema hčerama, na svečano postavitev klopotca pa je prišlo veliko prijateljev, sosedov, gostov in prav veselo je bilo. Pučko sicer prideluje samo vrhunsko kapljico, različnih sort, povprečno 15.000 litrov letno. Nekaj proda na domačem vinotoču, večino pa na trgu in zaenkrat, kot nam pove, nima večjih težav s prodajo, saj da se kakovost prodaja sama.
Med gosti tokratne postavitve klopotca, sta bila tudi župan občine Cerkvenjak Marjan Žmavc in predsednik Društva vinogradnikov Cerkvenjak Franci Zorko, za veselo razpoloženje pa je ob odlični hrani in kapljici, poskrbel odličen harmonikar in pevec Stanko Ilješ. Sploh pa je to bila še ena prireditev, ki je namenjena ohranjanju starih običajev in druženju ob dobri kapljici. Ker ob postavitvi ni bilo niti piša vetra, se ni mogel oglasiti z svojo znano melodijo: Klip, klop, klop, klop. Bo pa s svojim značilnim glasom v središču Cerkvenjaka naznanjal, da v vinsko deželo počasi prihaja jesen, ko se bodo v teh krajih vse pogosteje odvijale trgatve oziroma spravilo sladkih grozdnih jagod v stiskalnice in pozneje v kleti.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zanimivosti Pučkov klopotec straši in odganja ptiče