Niti mraz in megla nista ovira za obisk Miklošovega senja v središču Murske Sobote - več tisoč obiskovalcev je najbolj segalo po kuhanem vinu in kuhanim klobasam

Miklavžev sejemPoleg „Trezinega senja" (Terezijin sejem), ki vsako leto 15. oktobra poteka v središču Murske Sobote, je „Miklošovo senje" (Miklavžev sejem), ki je na sporedu vsako leto 6. decembra (sv. Nikolaj je namreč zavetnik murskosoboške župnije in mesta Murska Sobota op.p.), gotovo ena največjih družabnih in tudi etnoloških prireditev v Murski Soboti in okolici. In to se je potrdilo tudi letos, ko kakšnim tristotim sejmarjem – razstavljalcem oz. prodajalcem, ter več tisočim obiskovalcem, niti mraz in megla, ki sta pritiskala ves dan, nista mogla do živega. Tako je tradicionalno Miklošovo senje tudi tokrat privabila množice obiskovalcev, saj je Slovenska in še nekatere ulice, že od zgodnjega jutra bila polna prodajalcev in obiskovalcev.

V soboto na klobaso in

Generacija prvošolčkov iz šolskega leta 1958/59 spet v šolskih klopeh

Obletnica šole 1958-66Bila je prav vesela in prijetna tista sobota, ko so se za svoje srečanje odločili, sedaj že sami upokojenci, ki so se prvič srečali natanko pred oseminpetdesetimi leti, ko so v šolskem letu 1958/59 bili prvošolčki in prvošolke na OŠ Radgona. Od takrat so naslednjih osem let skupaj sedeli v šolskih klopeh, si nabirali znanje in izkušnje v šoli, ki je takrat bila na radgonskem gradu, ter se potem razšli, vsak za svojim ciljem, vsak za svojo prihodnostjo. To je torej bilo pred dobrega pol stoletja, poleti 1966 in zato so kar nekaj časa potekale aktivnosti, da bi se omenjena generacija v kateri je kar 66 najstnikov končalo osnovnošolsko izobraževanje spet srečala. Hodili so v dveh oddelkih, kjer sta bila razrednika Avgust Posavec in Franc Stergar.

Prvič so se srečali pred 58, razšli pa pred 50 leti...

Znova lepo obiskan smučarski sejem v Gornji Radgoni - lastnike je zamenjalo veliko rabljene zimske in smučarske opreme

Ski sejem GRPodobno kot že skoraj 30 let doslej, je Smučarski klub Radgona, ki uspešno deluje več desetletij, in ki šteje okoli 130 članic in članov, tudi letos pripravil tradicionalni sejem rabljene smučarske opreme in vseh drugih potrebščin za zimske športe in rekreacijo. Ker je interes ponudnikov opreme bil zelo velik, so sejem pripravili na prostem, ob gasilskem domu v Gornji Radgoni, kjer se je v lepem in sončnem, a dokaj mrzlem vremenu zbralo veliko prodajalcev in kupcev opreme kakor tudi opazovalcev. Medtem ko lastniki in upravljalci zimsko - športnih središč, smučišč, vlečnic, žičnic..., čakajo, da bi padlo čim več snega, ki da bi ostal 'vse tja do maja', pa v številnih slovenskih družinah razmišljajo o tem, kako nabaviti zelo drago smučarsko opremo. In ker je veliko družin, ki si ne morejo privoščiti nove in drage smučarske opreme, ob tem pa predvsem otroci hitro prerastejo tovrstno opremo, so prav dobrodošli 'sejmi rabljene smučarske opreme', katere po večini slovenskih mest in krajev organizirajo smučarski in drugi klubi.

Otroška oprema je bila najbolj iskana

Sveti Miklavž pričakal otroke v trgovini Jager v Radencih

Sveti Miklavž JagerSpet je leto naokrog, in tu je mesec december, ki ga poznamo kot mesec lepih mislih, miru, voščil ter obdarovanj. Prav tako sodijo v ta sklop prazničnih dogodkov ali kot rečemo v ljudskem tonu » Veseli december«, trije dobri možje, ki obdarujejo pridnost otrok, sveti Miklavž ter lika Božiček in Dedek Mraz.

Prišel je Sveti Miklavž

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Ročno trebljenje buč, kot so to opravljali nekoč!

 

Turistično društvo Majolka skrbi za ohranjanje starih kmečkih običajev

Buče

Dandanes, ko vse bolj umirajo male kmetije, s tem pa tudi stari kmečki običaji in opravila, ki so jih ob svojem delu na polju opravili ročno, je hvalevredna dejavnost turističnih in drugih društev, ki ohranjajo stare kmečke običaje. V današnjem času, ko domala vsa dela hitro in natančno opravila opravijo stroji, in tudi način kmetovanja je drugačen, saj kmetijske pridelke pridelujejo na velikih površinah, je vseeno lepo videti, kako je bilo nekoč in vse to pokazati mladim, zlasti iz mest, ki še ne vedo kakšne barve je krava...

Zato je vseh pohval vreden dogodek iz Kunove pri Negovi, kjer je živel znani Slovenec, imenovan Dobri človek iz Negove, Ivan Kramberger. V Kunovi namreč živi tudi družina Majde in Ivana Simoniča, ki še obdeluje manjšo posest. Na manjših njivah posejejo ali sadijo po starem načinu, kot so to delali predniki. Tako so tudi letos manjšo njivo zasadili s koruzo »trdinko«, iz katere je najboljša koruzna moka za žgance, v njej pa buče, kot so to delali v preteklosti, da so čim bolj izkoristili zemljo. Na tej njivi je, te dni, potekal zanimiv dogodek, saj je TD Majolka, ki deluje v Krajevni skupnosti  Črešnjevci-Zbigovci v občini Gornja Radgona in ga vodi Branko Pintarič, pripravila ročno trebljenje buč. Te zanimive prireditve se je udeležilo skoraj 20 članov društva, med njimi je bil tudi omenjeni predsednik društva Majolka Branko Pintarič in podpredsednik Janez Kralj. Kot so se pošalili udeleženci, je moral tudi sam »častitljivi kralj«, prijeti za to opravilo.
O tej zanimivi poreditvi nam je gospodar Ivan Simonič povedal: "Sem član tega društva, ki skrbi, da se ohranijo kmečki običaji in da ljudje vidijo kako so se dela na deželi opravljala v preteklosti, ko še ni bilo strojev. Za to prireditev smo namerno posadili buče, ki so nekako »vrinjena« kultura med posajeno koruzo. Tako so to delali naši starši, ki so na mali posesti preživljali tedaj dokaj velike družine. Spominjam se, da so buče sadili med koruzo in krompir, po navadi pa tudi na robovih njiv, da se je bilje razraslo na vrati, kjer je rastlina, v tem primeru buče, imela več svetlobe. Gojili so stare sorte, katere so rodile veliko debelejše plodove, se pravi buče, ki so imele seme z »luskinami«. Te smo pozimi luščili, bodisi družina, ali pa družno pri kakem gospodarju. To je bilo prijetno druženje vaščanov in sorodnikov. Danes sejemo sorto »golic«, zato tudi tega običaja ni več. Zanimivo je, da so tudi sončnice sadili le na robovih njiv, ki so bile posajene z drugimi kulturami: krompirjem, krmno peso in koruzo. Kot vidite, se je na njivi zbralo kar nekaj članov društva, ki pridno trebijo bučna semena iz razpolovljenih buč, katerim mi pravimo »kopaje«. Te so v preteklosti krmili goveji živini in prašičem. Tedaj so buče vozili na kmečka dvorišča in jih sproti trebili le toliko, kolikor »kopajn« so pokrmili živini. To je bila za živino, zlasti pozno v jeseni, osvežitev pri suhi krmi."
Iztrebljeno bučno seme so v preteklosti sušili na »lesah«, ki so jih postavljali pod napušči streh hiš, ali pa kar na »pocjah«, kot so rekli tistemu delu hiše, ki ga je pokrival kap strehe, po navadi slamnate strehe. Ob slabem vremenu pa so semena sušili na krušni peči. Ko so seme oluščili pa so šli na »oljovo«, to je stiskanje olja pri mlinarjih, ki so se ob mletju zrnja ukvarjali tudi s oljarstvom. Treba je povedati, da je bučno olje specialiteta za pripravo vseh solat na področju Prekmurja, Prlekije pa tako tudi Štajerske. Solata, ki je pripravljena z domačim bučnim oljem »diši«, in ima posebno prijeten okus.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zanimivosti Ročno trebljenje buč, kot so to opravljali nekoč!