V Gasilskem domu Zbigovci se je trlo otrok in njihovih spremljevalcev

Majolkin MiklavžPodobno kot vsako leto, ko se začne veseli december z obiskom prvega dobrega moža Miklavža, so zraven tudi letos bili aktivisti Turističnega društva Majolka. V sodelovanju s PGD Zbigovci so namreč spet pripravili lep dogodek za najmlajše iz Zbigovcev in okolice. Tokrat se je prireditve z obiskom sv. Miklavža in obdaritvijo udeležilo kar 105 otrok, ki so v prostore domačega gasilskega doma prišli s svojimi starši, dedki, babicami...

„Majolkin

Med srčnimi bolniki skrajnega severovzhoda države je dišalo po pečenem kostanju

Koronarci KonjiščeKoronarno društvo Radenci, ki združuje okrog 140 članic in članov (srčno – žilnih bolnikov) iz širšega območja severovzhodne Slovenije, predvsem, iz Pomurja in Slovenskih goric, s številnimi dejavnostmi, nenehno skrbi za boljše počutje članstva in sploh društva. Tako kot celo leto, se številne aktivnosti, kot so strokovna predavanja, na katerih članstvo in vse druge seznanjajo o različnih temah povezanih s srčnimi in žilnimi obolenji, delavnice, predstavitve, telovadba, vaje, izleti, hoje..., vrstijo tudi v teh jesenskih dnevih.

Koronarcem druženje veliko pomeni

Župnik ji je doma ob obhajilu podelil sveto hostijo

Terezija Kocbek - jubilejŽe nekoč, ko še ni bilo avtomobilov in drugih prevoznih sredstev, ko ljudje niso toliko hodili od hiše do hiše, saj so morali hoditi peš, so se mnogi bolj kot danes veselili obiskov. A tudi tokratnega obiska, ko so se številni pripeljali z avtomobili, se je še posebej razveselila 90 - letna slavljenka Terezija Kocbek, ki živi na Orehovskem Vrhu, dober streljaj iz Gornje Radgone, z ene in iz Radencev z druge strani. Ob njenem lepem življenjskem jubileju, sta jo namreč obiskali delegaciji Rdečega križa in župnijskega Karitasa, ki so ji prišli voščit za njen 90. rojstni dan, ki ga je praznovala v družbi svojih najbližjih. Delegacijo KO RK Črešnjevci - Zbigovci sta predstavljala predsednik Janko Avguštin in Dragica Vrbančič, delegacijo Karitasa pa: Cvetka Kurnik, Mira Hamler in Ana Rauter, ter radgonski župnik Franc Hozjan. Po izrečenih čestitkah in izročitvi priložnostnih daril, je župnik Hozjan slavljenko povabil k sv. obhajilu in ji podelil sv. hostijo. Šele po vseh opravljenih formalnostih, so bili vsi povabljeni k bogato obloženi mizi, ki sta jo pripravila »stara« gospodarja posesti Dragica in Franc Kocbek.

Terezija Kocbek z Orehovskega Vrha obeležila visok življenjski jubilej

Negovski gasilci ob njegovem visokem jubileju obiskali tovariša Maksa Lončariča

Maks Lončarič jubilejTe dni, ko praznuje Maks Lončarič lep okrogel jubilej – 80. rojstni dan, so ga med drugimi obiskali tudi gasilski tovariši. Na njegovem domu v Negovi, natančneje v zaselku Negovska vas, kjer živi, je prijaznega Maksa obiskala močna gasilska delegacija PGD Negova, kjer je tudi sam član že več kot 60 let, na čelu z aktualnim predsednikom Štefanom Puckom. Po opravljenih čestitkah in izročenem darilu, so obiskovalci in gostje zasedli bogato obloženo mizo, za kar sta poskrbeli hčerka Jožica in slavljenčeva žena Pepika. Potem, ko so ob napitnici »Kolko kapljic tolko let...«, nazdravili s penino, kot se za tak jubilej spodobi, je stekel prijazen pogovor s slavljencem. Ob tem so obujali tudi spomine na Maksovo prehojeno pot v gasilkah vrstah PGD Negova.

Če je nekdo član gasilske druščine več kot 60 let...

Puconci so gostili tradicionalni prireditvi Dödolijada (zmaga v Pečerovce) in Zlata kijanca (zmaga v Bodonce)

DödolijadaKulturno-turistično društvo (KTD) Puconci, je na igriščih ob puconski osnovni šoli pripravilo svoji tradicionalni prireditvi, 16. Dödolijado in 21. Zlata kijanco, prvič pa tudi biciklijado. Ob zanimivem kulinaričnem tekmovanju v pripravi priljubljene prekmurske jedi – dödolov, je potekala tudi kulinarična razstava domačih jedi, ob vseh teh dobrotah pa so se marsikomu pocedile sline, mnogi rekreativci pa so se podali na daljše ali krajše kolesarske potepe. Pod žgočim soncem in odprtim ognjem, kar za tekmovalke in tekmovalce, ni bilo ravno prijetno, se je zbralo več kot 30 ekip, sestavljenih iz članov iz društev in vasi, ki so na svojevrsten način prikazali tradicionalno jed naših dedkov in babic.

Prijetne dišave po dödolih so pritegnile množice

V praksi potrjujejo „demenci prijazno točko"

Sprehod DSO GRPodobno kot že nekaj let so v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona svetovni dan Alzheimerjeve bolezni obeležili s pohodom ali sprehodom v bližnji mestni park. Že zjutraj je na enoti za stanovalce z demenco, vladalo posebno vzdušje. Po zajtrku so se namreč stanovalci ob pomoči domskega osebja uredili, oblekli, nekateri so si pripravili invalidske vozičke in »hojice« ter se že pred napovedano uro zbrali v avli doma. Kot prostovoljci so se jim pridružili še nekateri iz bivalne enote in nekaj zaposlenih ter direktor DSO, mag. Marjan Žula. Kmalu je povorka počasi krenila proti bližnjemu mestnemu parku.

Sprehod za spomin ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni

Srečali so se maturanti generacije 1953/54, med njimi tudi upokojeni nadškof in številne druge znane osebnosti

Maturantje Prve gimnazije MBPoletje je med drugim tudi čas, ko se srečujejo nekdanji sošolci ob takšnih in drugačnih obletnicah mature. In takšna srečanja, druženja in obujanje spominov na mlada, osnovnošolska ali srednješolska leta, so vedno prijetna in vesela. Toliko bolj, če se srečajo dedki in babice, ki so maturirali pred častitljivimi 65 leti. Prav takšno srečanje je pred dnevi potekalo v Mariboru in posredno v Slovenskih goricah, saj od tam prihaja veliko maturantov. Polde Matjašič iz Lenarta je namreč poskrbel za nepozabno srečanje in druženje maturantov generacije 1953/54 nekdanje realke/prve gimnazije Maribor.

Maturirali so pred davnimi 65 leti

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Iz Prekmurja prihaja orhideja-vanilija

( 1 Ocena ) 

Najbolj priljubljeno orhidejo na svetu so vzgojili v Tropskem vrtu v Dobrovniku - vanilija je za žafranom najdražja začimba ob tem je edina orhideja, ki je tudi užitna in je menda afrodizijak

Orhideja-vanilijaPo treh letih gojenja je vrtnarjem v Tropskem vrtu v Dobrovniku, kjer letno vzgojijo dva milijona cvetočih orhidej, uspelo do cvetenja pripraviti edino užitno orhidejo – vanilijo. Okoli sedemdeset cvetov se bo od sredine maja pa do konca junija odpiralo dan za dnem. Vsak cvet ostane odprt manj kot 24 ur, oprašitev pa je uspešna le v prvih nekaj urah. Oprašitev je namreč cilj vrtnarjev iz Dobrovnika in če jim bo uspelo, bodo spomladi naslednje leto obirali plodove, ki pa še vedno ne bodo imeli arome, ki jo vsi poznamo. Po obiranju plodov je na vrsti postopek fermentacije, ki po nekaj mesecih počasnega sušenja in kemične preobrazbe končno pripelje do dišeče začimbe. Tropski vrt predstavlja turistično vejo podjetja Ocean Orchids d.o.o., ki se od leta 2005 ukvarja z gojenjem orhidej iz rodu falenopsis. Ocean Orchids razpolaga s štirimi hektarji proizvodne površine, na katerih letno vzgojijo okoli dva milijona cvetočih orhidej.

Tropski vrt podjetja Ocean Orchids se razprostira na 1.500 m2. Vrt vsebuje več kot štiristo različnih rastlinskih vrst in sort iz tropskih in subtropskih predelov. Vsebino dopolnjujejo tudi številne uporabne rastline kot so čajevec, kavovec, poprovec, mango, ananas, avokado, karambola, papaja, kakavovec in številne druge.
Ob omembi vanilije večina otrok na široko odpre oči in pomisli na sladoled ali kakšno drugo slaščico. Odrasli pa poleg tega pomislimo tudi na klasičen, morda celo dolgočasen vonj krem, prehranskih izdelkov, dišav za hišo ali avto in podobno. Z vanilijo se na takšen ali drugačen način srečamo večkrat na dan, verjetno večino dni naših življenj. Aroma vanilije ima precej redko lastnost, da med sabo lepo poveže različne arome, umiri najbolj agresivne, hkrati pa ohranja svojo intenzivnost, saj je med izdelovalci arom in parfumov znana po svoji obstojnosti v izdelkih. Zgodba o vaniliji pa je kljub njeni priljubljenosti in vseprisotnosti precej neznana. Večina ljudi ne ve, da so dišeči rjavo črni stroki pravzaprav fermentirani plodovi orhideje. Botanično pravilno plod orhidej imenujemo kapsula, saj so stroki rezervirani za plodove iz družine stročnic, kamor spadata fižol, grah in njima podobne rastline. Vanilija je v celotni družini orhidej, ki je zelo obsežna, edina vzpenjalka in tako še ena izmed številnih posebnosti te skrajno zanimive in ekstravagantne družine. Kot nam je razložil direktor marketinga Tropskega vrta Andrej Vršič, v naravi obstaja okoli 100 različnih vrst vanilije. Rod je pantropski, kar pomeni, da je prisoten po celotnem tropskem pasu našega planeta. To dejstvo in številne druge botanične podrobnosti pa pričajo o tem, da spada vanilija med najstarejše in evolucijsko najbolj primitivne rodove znotraj družine orhidej.
Še manj znani del zgodbe o vaniliji pa je njen izvor in kako smo v preteklih stoletjih iz nje naredili eno najpopularnejših začimb, ki pa je kljub temu še vedno med najdražjimi. Ta del zgodbe se začne vsaj tisoč let nazaj v toplih in vlažnih gozdovih jugovzhodne Mehike, kjer so lokalni Indijanci iz plemena Totonacev opazili, da pod vzpenjavko, ki se ovija po drevesih, ležijo čarobno dišeči plodovi rjave barve. Verjetno so jo kot prvi uporabljali za domačo dišavo in v kulinariki, za kar sicer ni neposrednih dokazov. Obstajajo pa dokazi, da so mogočni Azteki v 15. stoletju Totonace podjarmili in od njih zahtevali davke, med drugim tudi v obliki zrelih, dišečih in posušenih strokov vanilije, ki so jo poimenovali 'Črni cvet' oziroma Tlilxhochitl. Iz azteških zapisov je jasno, da so vanilijo uporabljali v kulinariki, najbolj znan pa je recept, kjer so fermentirane plodove zmleli in zmešali z zmletimi semeni kakavovca ter koruze, vse skupaj pa začinili s čiliji. Ta napitek, ki velja za nekoliko surovega predhodnika današnje čokolade (xocolatl), je bil rezerviran za vladajočo elito. Azteškemu kralju Montezumi so ga morali večkrat na dan postreči v zlatih kelihih. Ker bi naj imel napitek čudežno moč in deloval tudi kot afrodizijak, so jih Montezuma in njegove priležnice spili tudi po petdeset na dan. S prvimi španskimi osvajalci (Hernando Cortes) se je ta čarobni napoj že okoli leta 1525 pojavil na Stari celini v nekoliko spremenjeni obliki, brez čilija in koruze ter ostal skrajno luksuzna pijača evropskih dvorov polna tri stoletja. Mehiška proizvodnja je bila zelo omejena, gojenje izven Srednje Amerike pa zaradi odsotnosti opraševalcev (lokalnih čebel) ni obrodilo plodov. Glede na zapise je angleška kraljica Elizabeta I. (1558-1603) v svojih zadnjih letih vladanja zahtevala vanilijo celo v svoji vsakodnevni prehrani.
Pomemben napredek se je zgodil šele v sredini 19. stoletja, ko je Francozom na otokih ob vzhodni Afriki po številnih neuspelih poskusih uspelo izpopolniti ročno opraševanje ter tako drastično povečati proizvodnjo. Posledično je vanilija postala dostopna nekoliko večjemu krogu ljudi in se začela pogosteje pojavljati v sladicah in napitkih premožnih meščanov. Leta 1874 so v Nemčiji uspeli v laboratoriju sintetizirati vanilin, najpomembnejšo izmed več kot 200 sestavin naravne vanilije. Lahko bi rekli, da je vanilija zaradi prisotnosti sintetičnega vanilina izgubila del svoje čarobnosti, ne moremo pa zanemariti dejstva, da popularnost te arome še vedno raste, saj je z njo odišavljena vedno večja množica izdelkov, tudi izven prehranske industrije.
Dandanes sta glavna proizvajalca vanilije Indonezija in Madagaskar, ki skupaj proizvedeta okoli 70% vseh vanilijinih plodov, kar znaša okoli 7000 ton na leto. Na evropskem tržišču se pojavlja predvsem burbonska (Madagaskar, Reunion) vanilija, ki velja za najkvalitetnejšo. Občasno se v Evropi pojavi še mehiška in tahiti vanilija. Imena nam povedo izvor začimbe, v praksi pa gre za dve ali tri vrste in njihove križance. Vanilija je kljub padcu cene v zadnjih letih še vedno druga najdražja začimba, takoj za žafranom. Zanimivo je, da vseh 7000 ton prave vanilije predstavlja le skromnih 5% vse arome, ki se uporabi in predela v industriji, saj preostalih 95% zaseda vanilin, ki ga s kemičnim postopkom umetno izdelujejo iz lignina in nekaterih drugih naravnih substanc. Vanilin je glavna komponenta arome vanilije, ki je zelo kompleksna in jo sestavlja več sto sestavin. Umetna aroma pravzaprav vsebuje le čisti vanilin in tako predstavlja zelo osiromašeno verzijo naravne arome iz plodov. Številne raziskave iz sveta gastronomije pa presenetljivo kažejo, da se umetna verzija obnese enako dobro kot uporaba kvalitetnih plodov vanilije. Raziskave so pokazale prednost uporabe plodov izključno v nekuhanih izdelkih, kot so sladoledi in likerji, saj visoka temperatura, ki je potrebna pri peki peciva, izniči večino kompleksnosti arome. Za isti efekt je torej bolj praktično izbrati cenejšo umetno aromo, razlike namreč ne zaznajo tudi največji poznavalci. Pri uporabi posušenih plodov je bistveno vedeti, da se večina arome skriva v semenih in tkivu ob njem, veliko manj pa v samem plodu. Plod po tem, ko ga podolgem prerežemo in z nožem postrgamo glavnino arome, kljub temu ne zavrzimo. Uporabimo ga lahko pri kuhanju vanilijevih krem ali pa za odišavljanje navadnega sladkorja, tako da več kosov vstavimo v steklen kozarec, obsujemo s sladkorjem in dobro zapremo. Po nekaj tednih se sladkor navzame arome in jo ob uporabi odda jedem. Na tržišču je vanilija, poleg omenjene umetne arome in posušenih plodov, na voljo še kot ekstrakt in pasta. Oba izdelka sta namenjena uporabi v kulinariki in imata precej podobne lastnosti in uporabo. Ekstrakti so izdelani z namakanjem fermentiranih plodov v alkoholu, nekaterim dodajo še sladkor in barvila. Paste pa so izdelane z mletjem celotnih plodov vanilije in dodatkom koruznega sirupa, ki je v boljših verzijah zamenjan z agavinim sirupom.
Kako iz plodu nastane začimba?
Vanilija cveti spomladi, ponavadi aprila ali maja. Po oprašitvi se cvet posuši, cvetni pecelj pa se zadebeli in po približno devetih mesecih dozori. Plodove, ki še vedno nimajo nobene arome, po obiranju takoj povežejo v snope in vržejo v vročo vodo za nekaj minut. Tako se prekine proces zorenja in prične proces fermentacije. Snope nato počasi sušijo na soncu, pri čemer plodovi izgubijo večino vlage in porjavijo. Ta postopek lahko traja tudi 10 tednov, rezultat pa so arome polni, oljnati plodovi, ki se nato ločijo po velikosti oziroma kvaliteti arome. Omeniti še velja, da se največ arome skriva na vrhu ploda, najmanj pa pri peclju.
Nasveti za gojenje vanilije doma
Za razliko od falenopsisov, ki so najbolj popularne orhideje za gojenje doma, ima vanilija raje nekoliko višje temperature. Najhitrejšo rast novih listov dosežemo z gojenjem pri konstantnih temperaturah okoli 25° C in precej visoki relativni zračni vlagi, ki bi naj bila med 70 in 80 %. Vanilija se v naravi vzpenja po deblih in krošnjah dreves, iz česar lahko sklepamo, da ne mara direktne svetlobe. Kljub temu ji moramo v stanovanju poiskati zelo svetlo mesto, kjer pa ne bodo izpostavljene direktni opoldanski sončni pripeki. Ker vanilija raste v tleh, ni klasičen epifit, kot npr. falenopsisi, zato jih gojimo v zračnem humusnem substratu brez lubja. Posledično potrebuje tudi konstantno vlažnost svojih korenin in zelo slabo prenaša dolgotrajnejšo izsušitev. Omeniti velja, da vanilija potrebuje oporo, po kateri se lahko vzpenja, saj v dobrih razmerah zraste med 2 in 3 metre na leto.

Vanilijev sladoled po receptu Thomasa Jeffersona
Preden je Thomas Jefferson postal ameriški predsednik (1801), je deloval kot državni odposlanec v Franciji, kjer je verjetno vzljubil okus vanilije. Ker je v svojem predsedniškem domovanju pustil ročno zapisan recept za sladoled, lahko sklepamo, da si ga je pogosto privoščil.
Originalni recept 3. ameriškega predsednika Thomasa Jeffersona za sladoled: 2 litra kvalitetne smetane, 6 jajčnih rumenjakov, 227 g sladkorja (1/2 lb).
Zmešajte sladkor in rumenjake. V posodi segrejte smetano z enim celim plodom vanilije. Preden zavre, jo vlijte v mešanico sladkorja in rumenjakov ter dobro premešajte. Postavite nazaj na ogenj in še enkrat segrejte, skoraj do vretja. Odstavite, precedite in vlijte v posodo, ki jo hladite potopljeno v ledu vsaj eno uro pred serviranjem.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zanimivosti Iz Prekmurja prihaja orhideja-vanilija