Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Da vrenje mošta ne bo odnašalo življenj...

 

Samouki inovator Janez Kuzma že pobira priznanja za svoj izum, ki rešuje vinske kleti pri vrenju mošta, posebej pa ogrožanje življenj v tem času - kdo bo začel serijsko izdelavo?

Janez KuzmaV lepi panonski vasi Šalamenci, kjer se obmurska ravnica začne rahlo dvigovati proti goričkim hribčkom in tamkajšnjem krajinskem parku, med okoli 320 domačini, živi tudi izjemno zanimiv možakar, 71-letni Janez Kuzma. Rodil se je v Lipovcih, kjer je tudi odraščal, nato največ časa živel v Nemčiji, sedaj v tretjem življenjskem obdobju, ko ima časa na pretek ustvarja po eni strani preproste in domiselne, po drugi pa pomembne in koristne, inovacije. Nekoč je tako „kloniral" laški rizling, da na njem sedaj raste črno grozdje, sedaj pa na serijsko proizvodnjo čaka izjemno koristna inovacija, naprava ki bo v bodoče, poleg samih kleti, ki jih vretje mošta uničuje, rešila tudi mnoga življenja, saj ne smemo prezreti, da skorajda ne mine sezona vrenja mošta, da zaradi ogljikovega dioksida v vinskih kleteh ne bi umrlo nekaj ljudi.

Kot nam je povedal Kuzma, ki mu je Pomurska gospodarska zbornica lani za omenjeno napravo, podelila bronasto priznanje za inovacijo, gre za preprost sistem, s katerim se ob vrenju mošta po plastičnih ceveh odvaja nastali plin iz več sodov hkrati v skupni vrelnik, kar je v bistvu večja plastenka, do polovice napolnjena z vodo, iz nje pa je potem po eni cevi plin speljan iz kleti na prosto.
Janezova inovacija „Naprava za varno vinsko vrenje mošta" ki odvaja preveliko količino vrelnih veh v vinskih kleteh, je popolna novost, je ugotovila tudi komisija Pomurske gospodarske zbornice, ki je ocenjevala letošnje prijavljene inovacije, njena vrednost pa je v tem, da bodo lahko z njo vinarji preprosto preprečili zadrževanje smrtonosnega plina v kleteh. Z njegovim odvajanjem pa tudi ne bo več črnih oblog, ki zaradi plinov in žvepla nastajajo po stenah in stropu kleti, in ne bo prihajalo do korozije kovinskih elementov. S tem se, kot pravi Kuzma, bistveno podaljša 'normalno življenje in obstojnost kleti', na katero so mnogi vinogradniki in vinarji še posebej ponosni, a ne ko se, zaradi različnih plinov, naberejo črne obloge. Seveda je v ospredju reševanje morebitnih človeških žrtev vrenja mošta. Naš sogovornik, ki upa, da bo napravo mogoče kmalu kupiti, saj naj bi se že pojavljali interesenti za serijsko proizvodnjo, je sicer izdelal dva cevna sistema, enega za šest in drugega za osem sodov.
Domislil pa se ga je takrat, ko si je sam v gospodarskem delu poslopja uredil vinsko klet, saj je ljubiteljsko tudi vinogradnik. Pri izvedbi je upošteval fizikalne zakonitosti, da je ogljikov dioksid težji od zraka in se zadržuje pri tleh ter da v zaprtih prostorih izpodriva zrak. Kuzma je svojo inovacijo že predstavil znancem in prijateljem-podjetnikom ter vinogradnikom, ki so bili nad idejo navdušeni, zaenkrat pa še ni nikogar, ki bi se resno odločil za serijsko proizvodnjo. Sam Kuzma je hotel svoj izum tudi patentirati pri slovenskem uradu za intelektualno lastnino, vendar bi bilo zanj predrago, prav tako nima možnosti za vzpostavitev proizvodnje in ne imena, s katerim bi lahko prodrl na tržišče. „Upam, da bo naprava že letos vendar že na trgovskih policah,", nam je povedal sogovornik Kuzma, ki bi bil raje, da bi njegovo inovacijo „odkupilo" in proizvajalo kakšno slovenske podjetje, čeprav že obstaja velik interes v Avstriji in še posebej Nemčiji, kjer ima veliko znancev in prijateljev.
Janez Kuzma je najprej hotel postati avtomehanik, vendar ga edini mojster v Murski Soboti ni sprejel v uk kot vajenca in se je zato vpisal v mizarsko šolo. Po končanem šolanju je odšel v Nemčijo, kjer je delal trideset let, od tega dobro polovico v tekstilni tovarni, kjer je bil vzdrževalec strojev, nato pa je postal vzdrževalec v tovarni, kjer so predelovali avtomobile, in nazadnje pri Coca Coli kot vzdrževalec šankomatov. „Prepričan sem, da nič na svetu ni narejeno tako, da se ne bi dalo izboljšati, zato nenehno nekaj iščem. Tako sem že v Nemčiji uvedel več izboljšav in inovacij na takšnih in drugačnih strojih. Z budnim očesom in dobro idejo se lahko veliko izboljša," nam je povedal sogovornik, ki je veljal za »ezer meštra« na delovnem mestu, kot takega pa so ga spoznali tudi sovaščani in sosedje. Eden izmed njih mu je v šali celo dejal, da inovacije iščejo tisti, ki jim ni za delo, sam pa ga je zavrnil z besedami, da je vsakega konja treba čuvati, dokler je močan, saj ko ga enkrat preobremeniš, je konec z njim. Kuzma zdaj veliko razmišlja o inovaciji, ki bi se lahko zelo dobro obnesla v gradbeništvu, vendar se mora o njej še posvetovati z enim od domačih gradbincev, kmetu iz vasi, ki se ukvarja z rejo goveda, pa je že pomagal vzpostaviti tak varovalni sistem v hlevu, da pri odgonu živali iz hleva ne prihaja več do poškodb.
Od vsega pa ga kot ljubiteljskega vinogradnika še vedno vznemirja skrivnost zgodbe z vinsko trto, ki jo je vzgojil s prav posebno metodo. Sam pravi, da jo je ustvaril s kloniranjem. Laški rizling, ki ima drugače bele grozdne jagode, je brez cepljenja spremenil tako, da zdaj rodi črno grozdje. „Zveni noro in tudi strokovnjaki pravijo, da to ni mogoče, ampak je mogoče. Vzel sem 45 potaknjencev laškega rizlinga, in ko so se ukoreninili, sem v steblo pod očescem spuščal pripravljeno zmes, ki sem jo sam pripravil", pove Janez, ki je iz Nemčije prinesel trtne vršičke trollingerja ter črnega rizlinga, ki jih je zdrobil v goščo, doma pa je zbiral 'solze' trte, ki se pojavijo po rezi. Tako je pripravil liter in pol tekočine, ki jo je precedil ter jo potem s podobnim sistemom, kot je dajanje infuzije pri človeku, spuščal v stebla trt. Dve trti od petinštiridesetih sta potem rodili popolnoma črno grozdje. S teh dveh trt je potem porezal vršičke in jih nesel v trsničarstvo v Mariboru, kjer so mu jih nacepili. Tako je dobil prvih 180 sadik, ki jih je posadil v svojem vinogradu za hišo, drugo leto pa je sto sadik pripravil še za svojega prijatelja, ta pa jih je posadil v Dobrovniku. Grozdje, ki ga je Kuzma poimenoval šalamenčar, je specifičnega okusa in dosega zelo dobro sladkorno stopnjo, grozdi pa imajo zelo nabite jagode. Rezanje vinske trte zelo olajša tudi to, da tiste vitice, ki se pravočasno ne ovijejo na oporo, odpadejo. Kuzma je za svoj klon vinske trte hotel preveriti DNK najprej v Ljubljani, vendar bi ga to drago stalo, potem pa se je povezal z mariborskim kmetijskim inštitutom, ki pa je sprožil postopek za analizo. Kaj bo pokazala, seveda najbolj zanima šalamenskega inovatorja. Pravi, da mu zdaj še nič podobnega ne roji po glavi, saj se izumov loteva popolnoma naključno. Ničesar namreč ne načrtuje, ampak počaka, da se mu ideje same porodijo.

Save

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zanimivosti Da vrenje mošta ne bo odnašalo življenj...