Pred soboško Diano se vedno nekaj dogaja, saj so po bogračiadi sedaj pripravili 8. festival bujte repe - tokrat je nastopilo 15 ekip, zmagala pa je ekipa Mestnih četrti Murska Sobota

Bujta repaNa Slovenski ulici, pred hotelom Diana v Murski Soboti je konec tedna potekal 8. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju je tokrat sodelovalo nekoliko manj (15) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank in posameznikov, saj bodo kmalu predsedniške volitve. Festival bujte repe je ena večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju. Strokovna komisija, katere predsednica je bila Zdenka Tompa, člana pa še dva vrhunska kuharska strokovnjaka, Janez Gjergjek in Branko Časar, je budno spremljala ves potek kuhanja, na koncu je ocenila tudi okus in vonj jedi.

Dišalo je po Prekmurski dobroti - bujti repi

Malčki med starostniki

DSO medgeneracijsko sodelovanjeDnevi ob izteku letošnjega poletja in pričetku jeseni so v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona minili v prijetnem vzdušju medgeneracijskega sodelovanja. Tako so se stanovalci DSO Gornja Radgona, z veseljem odzvali povabilu bližnjega Vrtca Manka Golarja, in se tako tudi letos udeležili njihove tradicionalne trgatve. Skupaj z otroci so polnili vedra in püte, iz preše pa je tekel sladki sok, s katerim so si ob druženju postregli. Ob zaključku so jih zaposleni in otroci vrtca pogostili še z domačim pecivom in namazanimi kruhki. Lepo je bilo in starostniki za drugo leto držijo ponovno pesti za dobro letino in čim manj toče.

Prijetno in poučno medgeneracijsko sodelovanje

Poleg koncerta tamburašev, še odprtje likovne razstave

DSO tamburašiV Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, pogosto, zlasti ob raznih priložnostih organizirajo pestre kulturne in družabne prireditve, ki so namenjene tako stanovalcem doma kakor tudi zunanjim obiskovalcem. Tako je, med drugim, številna publika, v polni dvorani DSO prisluhnila skladbam Tamburaške skupine KD Peter Dajnko iz Črešnjevcev. Poseben aplavz so si prislužili tudi zato, ker so bili pripravljeni nastopiti namesto skupine, ki je bila prvotno planirana, a je žal svoj nastop v zadnjem trenutku odpovedala.

Tamburice, slike, harmonika...v domu starejših

Nekateri se niso videli že desetletja!

Obletnica OŠ StogovciV tem jesenskem času, ko predvsem kmetovalci in ljubiteljski pridelovalci, s polj in vrtov, iz sadovnjakov in vinogradov, pospravljajo darove narave, se vrstijo tudi takšna in drugačna srečanja nekdanjih sošolcev. In tako se spet posebej potrjuje, da se šele ko se nam življenje prevesi v drugo polovico stoletja, torej ko smo že v »objemu« Abrahama, še posebej zavemo, kako pomembno je ohranjanje in poglabljanje prijateljstva iz mladosti. In to so potrdili tudi večinoma že babice in dedki iz Apaške doline, ki so natanko pred pol stoletja skupaj zapustili šolske klopi osemletke v Stogovcih. Obžalovali so sicer, da v omenjenem šolskem okolišu na zahodni strani Apaške doline ni več veliko otrok in je njihova nekdanja šola, sedaj podružnična šola v okviru OŠ Apače.

Po pol stoletja so se srečali šolarji, ki so osemletko končali na OŠ Stogovci

Tudi druženje je terapija za invalide

Invalidi GRPo podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu dobrih 600 milijonov invalidov, v EU jih je 65 milijonov, v Sloveniji pa približno devet odstotkov populacije predstavljajo invalidi, saj je v naši državi registriranih skoraj 170 tisoč invalidov. In slednjim je poleg ustrezne zaposlitve ter rehabilitacije, potrebno priskrbeti tudi mnoge druge aktivnosti. Zato sta med najpomembnejšimi aktivnostmi, ki jih izvajajo invalidska društva, med katera sodi tudi Medobčinsko društvo invalidov (MDI) Gornja Radgona (predsednica: Alenka Husar), kjer je v treh aktivih: Gornja Radgona (Hedvika Weingerl), Kapela (Štefka Pučko) in Apače (Irena Primožič), včlanjenih 550 zlasti delovnih invalidov z območja občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, ekskurzije, druženja in družabna srečanja ob različnih priložnosti.

Radgonski invalidi so se srečali na Turistični kmetiji Benko

Zapeli so svojo himno, ki jo je spisal sošolec Dušan!

Gimnazija Ljutomer - obletnicaZelo čustveno, veselo in prisrčno je minilo srečanje šolarjev-maturantov, ki so davnega leta 1967, kot prva generacija sploh vpisanih dijakov, maturirali v ljutomerski gimnaziji. Že ob samem zbiranju in očitno novem spoznavanju, saj se nekateri niso videli skoraj pol stoletja, ko smo bili priče čustvenim objemom in tudi nekaterih solznih oči, je bilo jasno, kako je vsem prisotnim pomembno samo srečanje in poznejše druženje. Večina udeležencev srečanja, ki so se rodili le kakšno leto po 2. svetovni vojni, v gimnazijo pa so se vpisali ob njeni ustanovitvi, leta 1963, je sicer ostala v Prlekiji, drugi so se razpršili po Sloveniji in bivši Jugoslaviji, nekateri pa izven meja, tudi v čezoceanske države.

Srečali so se skoraj 70-letni dedki in babice, maturanti prve generacije Gimnazije Ljutomer

Opojne vonjave z dvorišča doma starejših občanov

DSO piknikV radgonskem domu starejših občanov (DSO) je pred dnevi spet bilo nadvse veselo. Za stanovalce in njihove svojce so namreč organizirali že drugi piknik v tem poletju. Dobro razpoloženim udeležencem se je pridružilo tudi nekaj zaposlenih. Ob lepem vremenu, dobrotah iz domske kuhinje ter prijetnih vonjavah po perutničkah, klobasicah in slanini z žara, se je prileglo hladno pivo in sadni sokovi. Tokrat sta na pomoč priskočili še osnovnošolki Brina in Zala, ki sta prijazno ponujali osvežujočo tekočino obiskovalcem drugega poletnega piknika.

Tradicionalni poletni piknik spet navdušil stanovalce radgonskega DSO

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Da vrenje mošta ne bo odnašalo življenj...

 

Samouki inovator Janez Kuzma že pobira priznanja za svoj izum, ki rešuje vinske kleti pri vrenju mošta, posebej pa ogrožanje življenj v tem času - kdo bo začel serijsko izdelavo?

Janez KuzmaV lepi panonski vasi Šalamenci, kjer se obmurska ravnica začne rahlo dvigovati proti goričkim hribčkom in tamkajšnjem krajinskem parku, med okoli 320 domačini, živi tudi izjemno zanimiv možakar, 71-letni Janez Kuzma. Rodil se je v Lipovcih, kjer je tudi odraščal, nato največ časa živel v Nemčiji, sedaj v tretjem življenjskem obdobju, ko ima časa na pretek ustvarja po eni strani preproste in domiselne, po drugi pa pomembne in koristne, inovacije. Nekoč je tako „kloniral" laški rizling, da na njem sedaj raste črno grozdje, sedaj pa na serijsko proizvodnjo čaka izjemno koristna inovacija, naprava ki bo v bodoče, poleg samih kleti, ki jih vretje mošta uničuje, rešila tudi mnoga življenja, saj ne smemo prezreti, da skorajda ne mine sezona vrenja mošta, da zaradi ogljikovega dioksida v vinskih kleteh ne bi umrlo nekaj ljudi.

Kot nam je povedal Kuzma, ki mu je Pomurska gospodarska zbornica lani za omenjeno napravo, podelila bronasto priznanje za inovacijo, gre za preprost sistem, s katerim se ob vrenju mošta po plastičnih ceveh odvaja nastali plin iz več sodov hkrati v skupni vrelnik, kar je v bistvu večja plastenka, do polovice napolnjena z vodo, iz nje pa je potem po eni cevi plin speljan iz kleti na prosto.
Janezova inovacija „Naprava za varno vinsko vrenje mošta" ki odvaja preveliko količino vrelnih veh v vinskih kleteh, je popolna novost, je ugotovila tudi komisija Pomurske gospodarske zbornice, ki je ocenjevala letošnje prijavljene inovacije, njena vrednost pa je v tem, da bodo lahko z njo vinarji preprosto preprečili zadrževanje smrtonosnega plina v kleteh. Z njegovim odvajanjem pa tudi ne bo več črnih oblog, ki zaradi plinov in žvepla nastajajo po stenah in stropu kleti, in ne bo prihajalo do korozije kovinskih elementov. S tem se, kot pravi Kuzma, bistveno podaljša 'normalno življenje in obstojnost kleti', na katero so mnogi vinogradniki in vinarji še posebej ponosni, a ne ko se, zaradi različnih plinov, naberejo črne obloge. Seveda je v ospredju reševanje morebitnih človeških žrtev vrenja mošta. Naš sogovornik, ki upa, da bo napravo mogoče kmalu kupiti, saj naj bi se že pojavljali interesenti za serijsko proizvodnjo, je sicer izdelal dva cevna sistema, enega za šest in drugega za osem sodov.
Domislil pa se ga je takrat, ko si je sam v gospodarskem delu poslopja uredil vinsko klet, saj je ljubiteljsko tudi vinogradnik. Pri izvedbi je upošteval fizikalne zakonitosti, da je ogljikov dioksid težji od zraka in se zadržuje pri tleh ter da v zaprtih prostorih izpodriva zrak. Kuzma je svojo inovacijo že predstavil znancem in prijateljem-podjetnikom ter vinogradnikom, ki so bili nad idejo navdušeni, zaenkrat pa še ni nikogar, ki bi se resno odločil za serijsko proizvodnjo. Sam Kuzma je hotel svoj izum tudi patentirati pri slovenskem uradu za intelektualno lastnino, vendar bi bilo zanj predrago, prav tako nima možnosti za vzpostavitev proizvodnje in ne imena, s katerim bi lahko prodrl na tržišče. „Upam, da bo naprava že letos vendar že na trgovskih policah,", nam je povedal sogovornik Kuzma, ki bi bil raje, da bi njegovo inovacijo „odkupilo" in proizvajalo kakšno slovenske podjetje, čeprav že obstaja velik interes v Avstriji in še posebej Nemčiji, kjer ima veliko znancev in prijateljev.
Janez Kuzma je najprej hotel postati avtomehanik, vendar ga edini mojster v Murski Soboti ni sprejel v uk kot vajenca in se je zato vpisal v mizarsko šolo. Po končanem šolanju je odšel v Nemčijo, kjer je delal trideset let, od tega dobro polovico v tekstilni tovarni, kjer je bil vzdrževalec strojev, nato pa je postal vzdrževalec v tovarni, kjer so predelovali avtomobile, in nazadnje pri Coca Coli kot vzdrževalec šankomatov. „Prepričan sem, da nič na svetu ni narejeno tako, da se ne bi dalo izboljšati, zato nenehno nekaj iščem. Tako sem že v Nemčiji uvedel več izboljšav in inovacij na takšnih in drugačnih strojih. Z budnim očesom in dobro idejo se lahko veliko izboljša," nam je povedal sogovornik, ki je veljal za »ezer meštra« na delovnem mestu, kot takega pa so ga spoznali tudi sovaščani in sosedje. Eden izmed njih mu je v šali celo dejal, da inovacije iščejo tisti, ki jim ni za delo, sam pa ga je zavrnil z besedami, da je vsakega konja treba čuvati, dokler je močan, saj ko ga enkrat preobremeniš, je konec z njim. Kuzma zdaj veliko razmišlja o inovaciji, ki bi se lahko zelo dobro obnesla v gradbeništvu, vendar se mora o njej še posvetovati z enim od domačih gradbincev, kmetu iz vasi, ki se ukvarja z rejo goveda, pa je že pomagal vzpostaviti tak varovalni sistem v hlevu, da pri odgonu živali iz hleva ne prihaja več do poškodb.
Od vsega pa ga kot ljubiteljskega vinogradnika še vedno vznemirja skrivnost zgodbe z vinsko trto, ki jo je vzgojil s prav posebno metodo. Sam pravi, da jo je ustvaril s kloniranjem. Laški rizling, ki ima drugače bele grozdne jagode, je brez cepljenja spremenil tako, da zdaj rodi črno grozdje. „Zveni noro in tudi strokovnjaki pravijo, da to ni mogoče, ampak je mogoče. Vzel sem 45 potaknjencev laškega rizlinga, in ko so se ukoreninili, sem v steblo pod očescem spuščal pripravljeno zmes, ki sem jo sam pripravil", pove Janez, ki je iz Nemčije prinesel trtne vršičke trollingerja ter črnega rizlinga, ki jih je zdrobil v goščo, doma pa je zbiral 'solze' trte, ki se pojavijo po rezi. Tako je pripravil liter in pol tekočine, ki jo je precedil ter jo potem s podobnim sistemom, kot je dajanje infuzije pri človeku, spuščal v stebla trt. Dve trti od petinštiridesetih sta potem rodili popolnoma črno grozdje. S teh dveh trt je potem porezal vršičke in jih nesel v trsničarstvo v Mariboru, kjer so mu jih nacepili. Tako je dobil prvih 180 sadik, ki jih je posadil v svojem vinogradu za hišo, drugo leto pa je sto sadik pripravil še za svojega prijatelja, ta pa jih je posadil v Dobrovniku. Grozdje, ki ga je Kuzma poimenoval šalamenčar, je specifičnega okusa in dosega zelo dobro sladkorno stopnjo, grozdi pa imajo zelo nabite jagode. Rezanje vinske trte zelo olajša tudi to, da tiste vitice, ki se pravočasno ne ovijejo na oporo, odpadejo. Kuzma je za svoj klon vinske trte hotel preveriti DNK najprej v Ljubljani, vendar bi ga to drago stalo, potem pa se je povezal z mariborskim kmetijskim inštitutom, ki pa je sprožil postopek za analizo. Kaj bo pokazala, seveda najbolj zanima šalamenskega inovatorja. Pravi, da mu zdaj še nič podobnega ne roji po glavi, saj se izumov loteva popolnoma naključno. Ničesar namreč ne načrtuje, ampak počaka, da se mu ideje same porodijo.

Save

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zanimivosti Da vrenje mošta ne bo odnašalo življenj...