Pri Sveti Ani so tekmovali v kuhanju štajerske kisle juhe, zmagala pa je ekipa iz Apaške doline

Kisla juha Sv. AnaV okviru obeleževanja občinskega praznika občine Sveta Ana v Slovenskih goricah - Aninega tedna 2018, je na dvorišču okrepčevalnice Šenk pri Sveti Ani potekalo tradicionalno, 8. tekmovanje v kuhanju štajerske kisle juhe. Ob pomoči nekaterih drugih društev in organizacij, predvsem pa številnih sponzorjev in donatorjev, so zanimiv dogodek odlično pripravili Kulinarično društvo kisla juha Sveta Ana, KO RK Lokavec in Okrepčevalnica Šenk. Žal je letos udeležba bila skromna, saj so tekmovale le štiri (lani: 14) ekipe, kljub temu je vzdušje bilo enkratno, tako da je tudi alfa in omega prireditve Lili Uroševič bila zadovoljna s celotnim dogajanjem, enako tudi nastopajoči kuharji in kuharice. Peta domača ekipa organizatorjev „Kulinarično društvo kisla juha" je skuhala skoraj poln 300-litrski kotel juhe, tako da te priljubljene jedi ni zmanjkalo. Po razglasitvi rezultatov tekmovanja so tako lahko razdelili več kot 300 porcij zanimive jedi iz svinjskih nogic, želodcev, plečke, korenčka, krompirja, čebule...in različnih začimb.

Črnci pred Gospodinjami in Pogledom

Milena Benko z maksimalnim številom točk

Naj kvašeni rogljičkiV okviru 36. dneva žetve v Spodnji Ščavnici sta Društvo podeželskih žena (DPŽ) Gornja Radgona in Zveza kmetic Slovenije (ZKS) pripravila I. državno razstavo in ocenjevanje kvašenih rogljičkov (kifelcev). Na prvem tovrstnem dogodku, ki ga lahko poimenujemo tudi državno prvenstvo, je strokovna komisija, katero je vodila predsednica Zveze kmetic Slovenije, Irena Ule (zraven sta bili še Nada Flegar in Celestina Strajnšek) z Biotehnične fakultete Univerze v Ljubljani, ocenila osem vzorcev te priljubljene sladice oz. sladkega prigrizka.

Pripravili so prvo državno razstavo in ocenjevanje kvašenih rogljičkov

Ob svečani otvoritvi prenovljenega ŠRC Nemčavci, tudi zanimiva nogometna tekma

ŠRC NemčavciV okviru praznovanja letošnjega občinskega praznika MO Murska Sobota, so posebno zadovoljstvo doživeli prebivalci primestne KS Nemčavci, kjer v 85 gospodinjstvih živi okoli 300 ljudi. V kompleksu vaško-gasilskega doma in ŠRC Nemčavci, tik ob regionalki, ki iz Murske Sobote vodi proti madžarski meji, je namreč potekala slovesna otvoritev Športno rekreacijske turistične točke Nemčavci. Gre za projekt, ki so ga pridobili iz programa LAS (Lokalna akcijska skupina) Goričko 2020 in ga financira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja - Evropa investira v podeželje. S položitvijo umetne trave na bivšem teniškem igrišču so v Nemčavcih tako pridobili eno igrišče za tenis in večnamensko igrišče za košarko, rokomet, odbojko in mali nogomet. Prednost umetne trave pred opečno podlago, ki je bila prej na teniškem igrišču, je predvsem v vzdrževanju in možnosti uporabe skozi celo leto.

Nemčavci imajo čudovit športno-rekreacijski center

Na 4. vaških igrah v Lutvercih je kar 41 dekletov in fantov streljajo s fračo

Vaške igre LutverciKrajevno vaški odbor Lutverci (Apaška dolina), ki ga vodi predsednik Viktor Sterniša, je konec minulega tedna, na domačem nogometnem igrišču v Lutvercih, pripravil 4. šaljive vaške igre ter streljanje s fračo, na katerih so v šestih zabavnih nalogah tekmovale štiri ekipe. Organizatorji so jih pričakovali nekoliko več, a tudi tako je bilo sila veselo in zabavno. Na igrah, ki so poleg nastopajočih, pritegnile veliko obiskovalcev iz Lutvercev in sosednjih vasi, so nastopili: PGD Lutverci (Jolanda Čerin, Tina Rojc, Patricija Flisar, Jana Kardinar, Tomas Slekovec, Danijel Kotnik, Niko Mulec), PGD Sveta Ana (Nejc Zorec, Matjaž Urošević, Domen Grajfoner, Sašo Zemljič, Valentina Konrad, Nataša Vodan), ekipa Kmetije 2017 (Sabina Mlakar, Maja Alič, Katja Poljanšek, Tomaž Begovič, Monika Košenina, Jan Klobasa, Mitja Roban) in "Dobrovoljčki" (Doris Sterniša, Jože Sterniša, Dani Sterniša, Anže Žnuderl, Milica Hozjan, Matjaž Soklič, Dejan Jaušovec, Doroteja Belna), katere člani prihajajo iz Prlekije. Posebni magnet za obiskovalce, zlasti tiste mlajše, so bili člani ekipe šova „Kmetija 2017", med katerimi je bil tudi domačin iz Gornje Radgone Jan Klobasa.

PGD Sveta Ana pred ekipo šova „Kmetija 2017

Otilija in Anton sta imela 10 otrok in skupno 572 potomcev

Rodbina SlodnjakDandanes, ko imamo vedno manj časa za takšna in drugačna srečanja ter druženja, so še posebej dobrodošla srečanja svojcev in sorodnikov. Zato niti ne preseneča, da je bilo izjemno prijetno, prisrčno, zabavno in celo ganljivo srečanje potomcev družine Otilije in Antona Slodnjak, ki sta bila rojena davnega leta 1880 v Rotmanu, v občini Juršinci v Slovenskih Goricah. Srečanje je ob pomoči drugih prizadevnih članov pripravljalnega odbora, organiziral Jože Slodnjak iz Maribora, ki nam je ob tem povedal: »To je bilo 7. srečanje potomcev naših prednikov Otilije in Antona Slodnjaka.

Na 7. srečanje rodbine Slodnjak je prišlo nad 250 sorodnikov

Abrahamovec je gostil pisano druščino

Žetev MulecNa domačiji Jerice in Srečka Muleca v Radvencih pri Negovi (nekoč Klolerjeva kmetija), je bilo konec minulega tedna nadvse veselo. Tam so se zbrali člani TD Negova-Spodnji Ivanjci, ter pripravili prikaz žetve in mlatitve pšenice po starem običaju. In ker je virt Srečko hkrati praznoval lep življenjski jubilej, srečanje z Abrahamom, je jasno, da je bilo na njivi in »gümli« še bolj razigrano in prijetno. V nadvse veselem razpoloženju, tako kot je bilo to včasih, je potekala: žetev, »delaje« snopov, povezanih s panti, mlatitev z mlatilnico, spravilo zrnja, postavljanje kopice iz slame...

Na negovskem koncu je potekalo veselo srečanje ob žetvi in mlačvi

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Da vrenje mošta ne bo odnašalo življenj...

 

Samouki inovator Janez Kuzma že pobira priznanja za svoj izum, ki rešuje vinske kleti pri vrenju mošta, posebej pa ogrožanje življenj v tem času - kdo bo začel serijsko izdelavo?

Janez KuzmaV lepi panonski vasi Šalamenci, kjer se obmurska ravnica začne rahlo dvigovati proti goričkim hribčkom in tamkajšnjem krajinskem parku, med okoli 320 domačini, živi tudi izjemno zanimiv možakar, 71-letni Janez Kuzma. Rodil se je v Lipovcih, kjer je tudi odraščal, nato največ časa živel v Nemčiji, sedaj v tretjem življenjskem obdobju, ko ima časa na pretek ustvarja po eni strani preproste in domiselne, po drugi pa pomembne in koristne, inovacije. Nekoč je tako „kloniral" laški rizling, da na njem sedaj raste črno grozdje, sedaj pa na serijsko proizvodnjo čaka izjemno koristna inovacija, naprava ki bo v bodoče, poleg samih kleti, ki jih vretje mošta uničuje, rešila tudi mnoga življenja, saj ne smemo prezreti, da skorajda ne mine sezona vrenja mošta, da zaradi ogljikovega dioksida v vinskih kleteh ne bi umrlo nekaj ljudi.

Kot nam je povedal Kuzma, ki mu je Pomurska gospodarska zbornica lani za omenjeno napravo, podelila bronasto priznanje za inovacijo, gre za preprost sistem, s katerim se ob vrenju mošta po plastičnih ceveh odvaja nastali plin iz več sodov hkrati v skupni vrelnik, kar je v bistvu večja plastenka, do polovice napolnjena z vodo, iz nje pa je potem po eni cevi plin speljan iz kleti na prosto.
Janezova inovacija „Naprava za varno vinsko vrenje mošta" ki odvaja preveliko količino vrelnih veh v vinskih kleteh, je popolna novost, je ugotovila tudi komisija Pomurske gospodarske zbornice, ki je ocenjevala letošnje prijavljene inovacije, njena vrednost pa je v tem, da bodo lahko z njo vinarji preprosto preprečili zadrževanje smrtonosnega plina v kleteh. Z njegovim odvajanjem pa tudi ne bo več črnih oblog, ki zaradi plinov in žvepla nastajajo po stenah in stropu kleti, in ne bo prihajalo do korozije kovinskih elementov. S tem se, kot pravi Kuzma, bistveno podaljša 'normalno življenje in obstojnost kleti', na katero so mnogi vinogradniki in vinarji še posebej ponosni, a ne ko se, zaradi različnih plinov, naberejo črne obloge. Seveda je v ospredju reševanje morebitnih človeških žrtev vrenja mošta. Naš sogovornik, ki upa, da bo napravo mogoče kmalu kupiti, saj naj bi se že pojavljali interesenti za serijsko proizvodnjo, je sicer izdelal dva cevna sistema, enega za šest in drugega za osem sodov.
Domislil pa se ga je takrat, ko si je sam v gospodarskem delu poslopja uredil vinsko klet, saj je ljubiteljsko tudi vinogradnik. Pri izvedbi je upošteval fizikalne zakonitosti, da je ogljikov dioksid težji od zraka in se zadržuje pri tleh ter da v zaprtih prostorih izpodriva zrak. Kuzma je svojo inovacijo že predstavil znancem in prijateljem-podjetnikom ter vinogradnikom, ki so bili nad idejo navdušeni, zaenkrat pa še ni nikogar, ki bi se resno odločil za serijsko proizvodnjo. Sam Kuzma je hotel svoj izum tudi patentirati pri slovenskem uradu za intelektualno lastnino, vendar bi bilo zanj predrago, prav tako nima možnosti za vzpostavitev proizvodnje in ne imena, s katerim bi lahko prodrl na tržišče. „Upam, da bo naprava že letos vendar že na trgovskih policah,", nam je povedal sogovornik Kuzma, ki bi bil raje, da bi njegovo inovacijo „odkupilo" in proizvajalo kakšno slovenske podjetje, čeprav že obstaja velik interes v Avstriji in še posebej Nemčiji, kjer ima veliko znancev in prijateljev.
Janez Kuzma je najprej hotel postati avtomehanik, vendar ga edini mojster v Murski Soboti ni sprejel v uk kot vajenca in se je zato vpisal v mizarsko šolo. Po končanem šolanju je odšel v Nemčijo, kjer je delal trideset let, od tega dobro polovico v tekstilni tovarni, kjer je bil vzdrževalec strojev, nato pa je postal vzdrževalec v tovarni, kjer so predelovali avtomobile, in nazadnje pri Coca Coli kot vzdrževalec šankomatov. „Prepričan sem, da nič na svetu ni narejeno tako, da se ne bi dalo izboljšati, zato nenehno nekaj iščem. Tako sem že v Nemčiji uvedel več izboljšav in inovacij na takšnih in drugačnih strojih. Z budnim očesom in dobro idejo se lahko veliko izboljša," nam je povedal sogovornik, ki je veljal za »ezer meštra« na delovnem mestu, kot takega pa so ga spoznali tudi sovaščani in sosedje. Eden izmed njih mu je v šali celo dejal, da inovacije iščejo tisti, ki jim ni za delo, sam pa ga je zavrnil z besedami, da je vsakega konja treba čuvati, dokler je močan, saj ko ga enkrat preobremeniš, je konec z njim. Kuzma zdaj veliko razmišlja o inovaciji, ki bi se lahko zelo dobro obnesla v gradbeništvu, vendar se mora o njej še posvetovati z enim od domačih gradbincev, kmetu iz vasi, ki se ukvarja z rejo goveda, pa je že pomagal vzpostaviti tak varovalni sistem v hlevu, da pri odgonu živali iz hleva ne prihaja več do poškodb.
Od vsega pa ga kot ljubiteljskega vinogradnika še vedno vznemirja skrivnost zgodbe z vinsko trto, ki jo je vzgojil s prav posebno metodo. Sam pravi, da jo je ustvaril s kloniranjem. Laški rizling, ki ima drugače bele grozdne jagode, je brez cepljenja spremenil tako, da zdaj rodi črno grozdje. „Zveni noro in tudi strokovnjaki pravijo, da to ni mogoče, ampak je mogoče. Vzel sem 45 potaknjencev laškega rizlinga, in ko so se ukoreninili, sem v steblo pod očescem spuščal pripravljeno zmes, ki sem jo sam pripravil", pove Janez, ki je iz Nemčije prinesel trtne vršičke trollingerja ter črnega rizlinga, ki jih je zdrobil v goščo, doma pa je zbiral 'solze' trte, ki se pojavijo po rezi. Tako je pripravil liter in pol tekočine, ki jo je precedil ter jo potem s podobnim sistemom, kot je dajanje infuzije pri človeku, spuščal v stebla trt. Dve trti od petinštiridesetih sta potem rodili popolnoma črno grozdje. S teh dveh trt je potem porezal vršičke in jih nesel v trsničarstvo v Mariboru, kjer so mu jih nacepili. Tako je dobil prvih 180 sadik, ki jih je posadil v svojem vinogradu za hišo, drugo leto pa je sto sadik pripravil še za svojega prijatelja, ta pa jih je posadil v Dobrovniku. Grozdje, ki ga je Kuzma poimenoval šalamenčar, je specifičnega okusa in dosega zelo dobro sladkorno stopnjo, grozdi pa imajo zelo nabite jagode. Rezanje vinske trte zelo olajša tudi to, da tiste vitice, ki se pravočasno ne ovijejo na oporo, odpadejo. Kuzma je za svoj klon vinske trte hotel preveriti DNK najprej v Ljubljani, vendar bi ga to drago stalo, potem pa se je povezal z mariborskim kmetijskim inštitutom, ki pa je sprožil postopek za analizo. Kaj bo pokazala, seveda najbolj zanima šalamenskega inovatorja. Pravi, da mu zdaj še nič podobnega ne roji po glavi, saj se izumov loteva popolnoma naključno. Ničesar namreč ne načrtuje, ampak počaka, da se mu ideje same porodijo.

Save

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zanimivosti Da vrenje mošta ne bo odnašalo življenj...